Povezava med čezmerno telesno težo in prebavnim sistemom

Deli s prijatelji:

Uvod

Debelost je bolezen moderne dobe, ki razen zdravstvenega postaja tudi vse večji socialno-ekonomski problem širom sveta. In ko smo zadnja tri leta največ govorili o pandemiji virusa SARS-Cov-2, v svetu istočasno potihoma vlada tudi epidemija kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi je tudi debelost. Čeprav se debelost največkrat omenja kot dejavnik tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov, je povezana tudi s številnimi drugimi boleznimi, vključno z boleznimi prebavnega sistema. GERB, nealkoholna maščobna bolezen jeter (ang. Nonalcoholic fatty liver disease – NAFLD), žolčni kamni, vnetna črevesna bolezen, pankreatitis in rak debelega črevesa so tesno povezani z debelostjo. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se v zadnjih letih povečuje delež otrok s prekomerno telesno težo in debelih otrok. Če ne bodo sprejeti ukrepi za zdravljenje in preprečevanje debelosti, bo debelost še večja grožnja zdravju prebivalstva. Pri zdravljenju debelosti je potreben multidisciplinarni pristop.

Epidemiologija debelosti

Prekomerna teža in debelost v Sloveniji predstavlja težavo javnemu zdravstvu. Po podatkih iz leta 2019 ima 19 % odraslih težave s prekomerne telesno težo in z debelostjo. Prekomerna teža in debelost pa je težava tudi med mlajšo populacijo, saj podatki iz leta 2018 kažejo, da je 21 % slovenskih petnajstlenikov pretežkih ali debelih, kar predstavlja večji delež kot v večini držav EU. Ti podatki kažejo, zakaj je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) debelost razglasila za resen globalni zdravstveni problem, s katerim se morajo zdravstveni strokovnjaki in javnost spopasti.

Debelost in prebavni sistem

GERB (Gastroezofagealna refluksna bolezen) je ena najpogostejših z debelostjo povezanih bolezni prebavnega sistema. Eden glavnih patogenetskih mehanizmov, ki povezuje debelost in GERB, je povečan abdominalni pritisk, ki povzroči sprostitev spodnjega ezofagealnega sfinktra in posledično refluks želodčne vsebine v požiralnik. Pri debelosti se retrogradni tok želodčne vsebine v požiralnik poveča s spremenjenim gradientom gastroezofagealnega tlaka. Nedavne študije kažejo, da pri bolnikih z debelostjo in GERB izguba telesne teže povzroči zmanjšanje simptomov GERB, kar potrjuje patogenetsko povezavo med debelostjo in GERB.

Debelost velja poleg GERB za dejavnik tveganja za razvoj funkcionalne dispepsije, povezana pa je z motnjami želodčne gibljivosti, hitrosti praznjenja želodca, pa tudi s povečanjem volumna samega želodca. Poleg naštetega je debelost povezana tudi s sindromom razdražljivega črevesja, vendar so za dokaz natančnih patogenetskih mehanizmov potrebne dodatne raziskave.

Pogostost vnetnih črevesnih bolezni narašča vzporedno s prekomerno telesno težo in debelostjo, tako da danes govorimo o približno 15–40 % bolnikov s prekomerno telesno težo, ki imajo vnetno črevesno bolezen. Rezultati novejših raziskav kažejo, da je debelost dejavnik tveganja za pojav vnetnih črevesnih bolezni, s poudarkom na Crohnovi bolezni v povezavi z ulceroznim kolitisom. Obstajajo tudi dokazi, da lahko debelost vpliva ne le na nastanek vnetne črevesne bolezni, temveč tudi na napredovanje in ponovitev bolezni.

Debelost je tesno povezana s povečanim tveganjem za razvoj nealkoholne maščobne bolezni jeter (NAFLD). Dozdajšnje raziskave so pokazale, da ima 91 % ljudi z NAFLD vsaj eno komponento presnovnega sindroma, pri čemer je debelost med najpogostejšimi pri 60–95 % oseb. Razširjenost NAFLD še naprej narašča v mnogih državah, vzporedno s svetovno epidemijo debelosti. Debeli bolniki z NAFLD običajno ne kažejo specifičnih simptomov, razen normalnih ali zmerno povišanih vrednosti jetrnih encimov, spremembe na jetrih pa pogosto opazimo tudi na ultrazvoku trebuha, ki ga izvajamo v okviru zdravljenja nekaterih drugih bolezni ali v sklopu sistematskega pregleda. Kako pomemben zdravstveni problem je NAFLD, pove dejstvo, da bo po ocenah NAFLD kmalu glavni vzrok povišanih jetrnih encimov v krvi in glavni vzrok jetrne ciroze ter posledično presaditve jeter. Zdravljenje je individualno, vendar je za večino bolnikov med drugim koristno zmanjšanje telesne teže.

Od bolezni prebavil, ki so tesno povezane z debelostjo, velja omeniti zlasti raka debelega črevesa. Rak debelega črevesa in danke je tretji najpogostejši vzrok raka na svetu, takoj za rakom dojke in pljuč. Epidemiološki podatki kažejo, da je debelost povezana s 30-70 % povečanim tveganjem za raka debelega črevesa pri moških, medtem ko je povezava manj dosledna pri ženskah. Natančni vzroki za nastanek raka debelega črevesa še niso opredeljeni, a danes že poznamo dejavnike tveganja za njegov nastanek – kajenje, alkohol, debelost, premalo telesne dejavnosti, po nekaterih raziskavah tudi prehrana, bogata z rdečim mesom. Natančni patogenetski mehanizmi so ves čas predmet raziskav, domneva pa se, da debelost povzroča vnetne spremembe s posledičnim razvojem raka. Glede na vse skupaj se postavlja vprašanje, ali bi morali debele ljudi bolj intenzivno spremljati, da bi pravočasno odkrili raka? Navedeno je predmet razprave v strokovnih krogih, upoštevajo pa se tudi raziskave v zvezi z navedenim. Ne glede na morebitne raziskave pa je povsem jasno, da sta preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni izjemnega pomena, eno ključnih vlog pa ima zdravnik družinske medicine s svojo delovno skupino.

Zaključek

Debelost je eden vodilnih zdravstvenih problemov današnjega časa. Od leta 1975 se je število debelih ljudi na svetu potrojilo. Večina svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer prekomerna teža in debelost ubijeta več ljudi kot podhranjenost. Še posebej zaskrbljujoče je, da število debelih otrok v svetu narašča in Slovenija ni izjema. Debelost danes ne velja le za estetski problem ali naključno diagnozo, temveč za posebno bolezen, ki se je je treba lotiti resno, od preventive do zdravljenja. Debelost ima posledice na številnih organskih sistemih, med njimi je tudi prebavni sistem, debelost pa je dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni prebavil. Debelost z vsemi posledicami zahteva multidisciplinarni pristop in treba je krepiti zavedanje javnosti o težavah, ki jih debelost prinaša s seboj.

Seznam literature

  1. OECD/European Observatory on Health Systems and Policies (2022), Slovenija: Zdravstveni profil leta 2021, OECD Publishing, Paris, https://doi.org/10.1787/fa634f4f-sl.
  2. Emerenziani S, Guarino MPL, Trillo Asensio LM, Altomare A, Ribolsi M, Balestrieri P, Cicala M. Role of Overweight and Obesity in Gastrointestinal Disease. Nutrients. 2019 Dec 31;12(1):111.
  3. Milić S, Lulić D, Mikolašević I. Debljina i masna jetra, uloga vitamina D. Medicus [Internet]. 2018;27(1 Debljina i …):29-32. Dostupno na: https://hrcak.srce.hr/199415. Pristupljeno 20.travnja 2023.g.
  4. https://www.hzjz.hr/sluzba-epidemiologija-prevencija-nezaraznih bolesti/epidemiologija-raka-debelog-crijeva-u-hrvatskoj/ Pristupljeno 20.travnja 2023.g.
  5. Bardou, M, Rouland, A, Martel, M, Loffroy, R, Barkun, AN, Chapelle, N. Review article: obesity and colorectal cancer. Aliment Pharmacol Ther. 2022; 56: 407– 418.
  6. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/obesity-and-overweight. Pristupljeno 21. travnja 2023.g.
  7. Lonardo A, Mantovani A, Lugari S, Targher G. Epidemiology and pathophysiology of the association between NAFLD and metabolically healthy or metabolically unhealthy obesity. Ann Hepatol. 2020 Jul-Aug;19(4):359-366.

Izberite poglavje:

Premagovanje zgage z močjo diha

    Pridružite se
    Donat programom

    Prijavite se na brezplačne programe Donat,
    ki vam bodo pomagali pri razstrupljanju in
    krepitvi vašega imunskega sistema.