Vsi smo vsakodnevno izpostavljeni različnim oblikam stresa. Nekateri ljudje se s stresom dobro spoprijemajo, drugi pa se vznemirijo že ob najmanjšem odstopanju od svoje rutine. Pomembno je poudariti, da je stres v majhnih odmerkih lahko koristen. Lahko vam da potreben zagon, vas motivira, da se potrudite po svojih najboljših močeh, ter vas ohranja osredotočene in budne. Težave se povečajo šele, ko je stres stalen oziroma kroničen. Stres je sicer normalen odziv na vsakodnevne izzive, vendar pa lahko kronični stres močno vpliva na naše zdravje. Eden od telesnih sistemov, na katerega lahko vpliva stres, je prebavni sistem, kar se kaže v želodčnih krčih, napenjanju, vetrovih, zaprtju in driski. Kronični stres poveča proizvodnjo hormona kortizola, kar lahko poruši ravnovesje črevesnih bakterij in povzroči prebavne težave.
Prebavni sistem je povezan z možgani po delu živčnega sistema, ki je v črevesju. Zato črevesju pogosto pravimo »drugi možgani«. Ta sistem nadzoruje prebavne funkcije, kot sta izločanje prebavnih sokov in krčenje gladkih mišic v črevesju. Črevesje je delno pod nadzorom osrednjega živčnega sistema v možganih in hrbtenjači. Naš prebavni trakt ima svoje lastno živčevje – enterični živčni sistem. Sestavljen je iz enakih skupkov živčevja kot osrednji živčni sistem, torej možgani in hrbtenjača. Poleg tega, da je podobne sestave, živčevje v črevesju za komunikacijo z možgani uporablja nevrotransmiterje, kot je serotonin. Prav zaradi njihove medsebojne povezanosti lahko stres sproži ali poslabša prebavne težave in obratno. Dolgotrajne težave s prebavili lahko poleg tega povečajo stres in tesnobo.
Kaj se zgodi, ko je telo pod stresom?
Ko se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, se simpatično živčevje – del avtonomnega živčnega sistema telesa, ki uravnava telesne funkcije, kot so srčni utrip, dihanje in krvni tlak – odzove tako, da sproži odziv »beg ali boj« in začne izločati stresni hormon kortizol, da je telo na preži in pripravljeno na nevarnost.
Stres povzroča fiziološke spremembe, kot so povečana zbranost, hitrejše dihanje in srčni utrip, povišan krvni tlak, povišan holesterol v krvi in povečana mišična napetost. Ko stres sproži odziv »beg ali boj«, ima to lahko več posledic:
- pojavijo se krči v požiralniku,
- poveča se izločanje želodčne kisline,
- pojavi se občutek slabosti,
- spremembe pri iztrebljanju (zaprtje ali driska),
- poslabšajo se bolezni prebavil, kot so sindrom razdražljivega črevesja, vnetna črevesna bolezen, peptične razjede in gastroezofagealna refluksna bolezen.
Specifični znaki in simptomi stresa se od človeka do človeka razlikujejo, vendar pa je zelo verjetno, da bo stres škodil vašemu zdravju, čustvenemu počutju in odnosom z drugimi. Stres na različne načine vpliva na um, telo in vedenje, ne nazadnje tudi na prebavila, vključno z nihanjem telesne teže, glavoboli in bolečinami v mišicah, spremembami razpoloženja in mentalnih funkcij.
Kakšen je dejanski vpliv stresa na črevesje?
Številne raziskave kažejo, da so stresni življenjski dogodki povezani s pojavom ali poslabšanjem simptomov več bolezni prebavil, vključno z vnetno črevesno boleznijo (IBD), sindromom razdražljivega črevesja (IBS), gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB) in peptičnimi razjedami. Posledica je lahko tudi zaprtje.
Vnetne črevesne bolezni
Raziskava je pokazala, da lahko kronični stres, negativni življenjski dogodki in depresija povečajo tveganje za ponovitev vnetnih črevesnih bolezni, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Ta raziskava je opredelila več mehanizmov, s katerimi stres vpliva na sistemski in gastrointestinalni imunski in vnetni odziv.
Sindrom razdražljivega črevesja
V prospektivni kohortni študiji skoraj 600 ljudi, pri katerih je bakterija Campylobacter povzročila gastroenteritis, so raziskovalci ugotovili, da je bila bolnikova sposobnost obvladovanja stresa pred okužbo ključni dejavnik pri tem, ali se bo razvil sindrom razdražljivega črevesja. Bolniki, pri katerih so bile v času okužbe ugotovljene višje ravni zaznanega stresa, tesnobe in negativnih predstav o bolezni, so bili bolj dovzetni za pojav sindroma razdražljivega črevesja.
Gastroezofagealna refluksna bolezen
Študija, izvedena v medicinskem centru za zdravje žensk, je pokazala, da pri osebah pod akutnim stresom ni bilo večje pojavnosti refluksa. V praksi pa je pri kronično anksioznih bolnikih bolj verjetno, da bodo med stresnimi dogodki opazili poslabšanje simptomov. Z drugimi besedami, njihova naravnanost vpliva na njihovo zaznavanje resnosti simptomov.
Peptične razjede
Večino razjed povzroči okužba z bakterijo Helicobacter pylori. V nasprotju s splošnim prepričanjem razjede ne nastanejo niti zaradi uživanja začinjene hrane niti zaradi stresnega življenja. Bakterija H. pylori oslabi zaščitno plast sluznice požiralnika, želodca ali dvanajstnika in tako omogoči želodčni kislini, da prodre v njeno notranjost. Tako kislina kot bakterije dražijo sluznico in povzročijo vnetje oziroma razjede. Obstajajo pa tudi dokazi, da dolgotrajen stres pripelje do vnetja sluznice, zaradi česar lahko želodčni sokovi dražijo občutljivo sluznico želodca.
Druge prebavne težave
Stres poveča gibljivost črevesja in izločanje tekočine. Zato se lahko med stresnim dogodkom ali po njem pojavi driska ali pogostejša potreba po uriniranju. Stres lahko upočasni praznjenje želodčne vsebine in pospeši njeno prehajanje skozi črevesje. Ta kombinacija povzroči bolečine v trebuhu in spremembe navad pri iztrebljanju.
- Zaprtje
Prebavni trakt je obložen z gladkim mišičjem. Te mišice se neprostovoljno krčijo v valovitem gibanju, imenovanem peristaltika. To krčenje omogoča, da se hrana premika skozi prebavila. Peristaltika se sproži, ko telo uporablja parasimpatično živčevje. Ko je telo pod stresom, preklopi na odziv »beg ali boj«. Pri tem telo ni več osredotočeno na peristaltiko, posledica pa je lahko zaprtje.
- Prepustno črevesje
Celice, ki obdajajo naše črevesje, delujejo kot pregrada za škodljive snovi in patogene. Zaradi stresa pa se lahko poveča prepustnost teh celic. Večji ko je stres, lažje neželene snovi prodrejo v naše črevesje. To stanje imenujemo »prepustno črevesje«.
- Napenjanje
Ko se telo odziva na stres, daje prednost možganom in mišicam. Pretok krvi v te predele se poveča, pretok krvi v črevesje pa zmanjša. Zaradi tega se lahko zmanjša sposobnost prebavil, da opravljajo svojo nalogo. Brez pretoka krvi je gibanje po prebavnem traktu oteženo in lahko pride do napenjanja.
- Disbioza črevesne mikrobiote
Na ravnovesje črevesnih bakterij vplivata prehrana in splošno zdravje črevesja. Če je prebavni trakt prizadet zaradi katerega koli od zgoraj navedenih simptomov, bodo trpele tudi koristne črevesne bakterije. Raziskave kažejo, da med osjo možgani–črevesje, imunskim sistemom in črevesnim mikrobiomom poteka redna komunikacija. Na srečo lahko s pravilno prehrano pomagamo omiliti negativne učinke stresa na ravnovesje črevesne mikrobiote.
Kaj svetovati bolnikom?
Prvi korak pri obvladovanju stresa in prebavnih težav je prepoznavanje virov stresa in iskanje načinov, kako zmanjšati ali nadzorovati njihov vpliv. To med drugim pomeni spremembe življenjskega sloga, kot so redna telovadba, meditacija ali tehnike globokega dihanja.
Poleg obvladovanja stresa pa je pomembna tudi skrb za zdravje prebavnega sistema. To vključuje zdravo prehrano, bogato z vlakninami in polnovrednimi živili, ter ustrezno hidracijo s pitjem veliko vode. Poleg tega se moramo izogibati predelani hrani in pijači ter kofeinu in alkoholu, ki lahko dražijo prebavni sistem in poslabšajo simptome.
Če simptomi vztrajajo, je treba obiskati gastroenterologa in opraviti preiskave, kot je kolonoskopija ali endoskopija, da se ugotovi vzrok simptomov in oblikuje individualni načrt zdravljenja.
V nadaljevanju je nekaj nasvetov, ki so lahko v veliko pomoč.
- Redna vadba
Telesna dejavnost zmanjšuje napetost in spodbuja sproščanje endorfinov, ki delujejo kot naravna protibolečinska zdravila. Endorfini izboljšajo spanec, kar lahko po mnenju Ameriškega združenja za tesnobo in depresijo pomaga zmanjšati stres. To je eden najboljših načinov za obvladovanje stresa in ohranjanje zdrave prebave.
Študija, objavljena januarja 2022 v reviji Journal of Affective Disorders, je proučila povezavo med telesno vadbo in simptomi anksioznosti. V okviru te študije so raziskovalci 286 oseb z anksioznostjo naključno razporedili v eno od treh skupin: prva je bila vključena v trimesečni program zmerne do intenzivne vadbe trikrat na teden, druga je bila vključena v enako število vadb v istem obdobju, vendar z manjšo intenzivnostjo, tretja, kontrolna skupina pa ni bila vključena v vadbo. Ob koncu raziskovalnega obdobja so se pri obeh skupinah, vključenih v vadbo, simptomi anksioznosti izboljšali bolj kot pri kontrolni skupini, zato so raziskovalci prišli do zaključka, da je celo manj intenzivna telesna dejavnost pri anksioznosti bolj koristna kot sedeči način življenja.
- Joga
Ta vadba duha in telesa združuje različne telesne položaje z dihalnimi tehnikami in meditacijo. Kot je pokazala študija, objavljena leta 2018 v reviji International Journal of Preventive Medicine, so ženske, ki so trikrat na teden po eno uro obiskovale vadbo hatha joge, po skupno 12 vadbah dosegle znatno zmanjšanje stresa, anksioznosti in depresije. Raziskave so prav tako pokazale, da lahko joga zniža krvni tlak in srčni utrip. Joga je lahko koristna tudi za ljudi s prebavnimi motnjami. Pregledna študija, objavljena leta 2022, je pokazala, da je joga koristna za zmanjšanje stresa, anksioznosti in depresije ter izboljšanje kakovosti življenja pri bolnikih z vnetno črevesno boleznijo.
- Meditacija
Obstajajo številne tehnike meditacije, ki vam lahko pomagajo pri osredotočanju uma na neki predmet, dejavnost ali misel, da dosežete umirjenost. Čeprav cilj meditacije ni zmanjšanje stresa, je to stranski učinek te starodavne prakse.
- Kakovosten in reden spanec
Nekatere raziskave so pokazale, da ima melatonin »pomembne zaščitne učinke« pred poškodbami prebavil, povezanimi s stresom. Čeprav ni dokazano, da bi prehranska dopolnila z melatoninom pomagala pri spanju, pa telo naravno proizvaja ta spalni hormon, ko je tema – dober razlog, da pred spanjem izklopite vse naprave z zasloni in zatemnite sobo. Reden, 7-urni spanec lahko prispeva k zmanjšanju stresa.
Sklep
Čezmeren stres lahko vpliva na zdravje prebavil. Simptomi, kot so napenjanje, zaprtje, zgaga in neprijeten občutek v želodcu, so lahko znak, da ste pod večjim stresom, kot si mislite. Stres ima lahko tudi manj opazne posledice, kot sta zmanjšanje števila dobrih črevesnih bakterij in povečano izločanje želodčne kisline. Čeprav je nekaj stresa v vsakdanjem življenju neizogibno, obstaja veliko načinov za njegovo obvladovanje in zmanjšanje. Če se stresa zavedate in ga nadzorujete, bodo vaši možgani in črevesje srečnejši in bolj zdravi.
LITERATURA
- Mayer, EA. The neurobiology of stress and gastrointestinal disease. Gut 2000;47;861-869.
- Mawdsley JE, Rampton DS. Psychological stress in IBD: New insights into pathogenic and therapeutic implications. Gut 2005;54:1481-1491.
- Spence MJ, Moss-Morris R. The cognitive behavioural model of irritable bowel syndrome: a prospective investigation of patients with gastroenteritis. Gut 2007;56:1066-1071.
- Naliboff BD, Mayer M, et al. The effect of life stress on symptoms of heartburn. Psychosomatic Medicine 2004;66:426-434.
- Mayer, EA. The neurobiology of stress and gastrointestinal disease. Gut 2000;47;861-869.
- Mawdsley JE, Rampton DS. Psychological stress in IBD: News insights into pathogenic and therapeutic implications. Gut 2005;54:1481-1491.
Izberite poglavje:
