Donat in prevencija kamnov v sečilih

Uvod

Urolitiaza (nastanek kamnov v sečilih) spremlja človeštvo že od začetkov civilizacije. Bolezen je bila opisana že pri starih Egipčanih in tudi v antiki (1); je razmeroma pogosta, incidenca znaša 0,5 %, prevalenca pa 4 % (2). Moški imajo 2- do 4-krat večjo možnost za nastanek kalcijevih kamnov sečil (3).

Delitev kamnov v sečilih

Sečne kamne lahko razdelimo v štiri velike skupine (4):

• kalcijevi oksalatni ali kalcijevi fosfatni kamni predstavljajo 75 % vseh kamnov,
• kamni sečne kisline predstavljajo 10 % vseh kamnov,
• magnezijev amonijev fosfat (infekcijski kamni) predstavljajo 10 % vseh kamnov,
• cistinski kamni predstavljajo 1 % vseh kamnov.

Dejavniki tveganja za nastanek kamnov v sečilih

Med 70 % in 80 % kamnov sečil je sestavljenih iz kalcijevih soli, in sicer predvsem iz kalcijevega oksalata in kalcijevega fosfata (5). Pri večini bolnikov se kamni ponovijo v obdobju petih let. Kalcijevi sečni kamni predstavljajo težavo zaradi spremenljivega kliničnega poteka, različne etiologije in pridruženih bolezni. Glavni vzroki za nastanek kalcijevih kamnov v sečilih so dejavniki okolja, presnovne motnje in genetski dejavniki. Najpomembnejši dejavnik okolja je prehrana (6). Med presnovne dejavnike tveganja za nastanek kamnov v sečilih sodijo (7) hypercalciuria (39 %), hyperoxaluria (32 %), hypocitraturia (29 %), hyperuricuria (23 %) in hypomagnesiuria (19 %). Poteka bolezni ni mogoče predvideti na osnovi samo ene presnovne motnje. Znano je, da imajo bolniki z več kamni tudi večjo možnost za ponovitev bolezni (8).

Preprečevanje nastanka kamnov ni preprosto. Mnogi avtorji menijo, da je odstranitev kamnov primernejša od porabe denarja za preprečevanje njihovega nastanka. Vendar pa najnovejši podatki kažejo, da je preventivno zdravljenje tudi ekonomsko upravičeno (9). Za preprečevanje nastanka sečnih kamnov je potrebna zadostna hidracija, zadosten dnevni vnos tekočin naj bi bil med 2 in 3 litri (10). Na nastanek kamnov vpliva tudi velik vnos beljakovin s hrano, saj poveča izločanje kalcija in oksalatov v seču (11). Zmanjšan vnos kalcija ima za posledico večjo absorpcijo oksalatov in njihovo povečano izločanje v urinu (12).

Pri nastanku kamnov je pomembno razmerje med promotorji nastanka kamnov (kalcij, oksalat) in inhibitorji nastanka kamnov (magnezij in citrat). Pomemben je tudi pH seča (optimalen med 6–6,4; 13). Z metaanalizo je bilo ugotovljeno, da je zdravljenje s tiazidnimi diuretiki statistično pomembno uspešno. Za druge načine zdravljenja je bilo v klinične raziskave vključenih premalo bolnikov ali je bilo objavljenih raziskav premalo, da bi lahko potrdili statistično značilnost (14).

Uporaba mineralne vode poveča diurezo, spremeni pH seča in lahko spremeni razmerje med inhibitorji in promotorji nastanka kamnov v sečilih.

Raziskava Donat in kamni sečil

V raziskavi Prevorčnik, A. in sodelavci (15) so preučevali vpliv pitja naravne mineralne vode Donat na biokemijsko sestavo seča dvanajstih bolnikov s ponavljajočimi kalcijevimi oksalatnimi kamni. Bolniki so vsak dan popili 2,5 litra tekočine, od tega prvih sedem dni 0,4 litra navadne vode, drugih sedem dni pa 0,4 litra Donata. Šesti in trinajsti dan so bolnikom analizirali jutranje, 4-urne in 24-urne vzorce seča, sedmi in štirinajsti dan pa samo 24-urne vzorce seča. Vsem bolnikom so opravili tudi preiskave kislinsko-baznega stanja, serumske koncentracije natrija, kalija, kloridov, kalcija, magnezija, anorganskih fosfatov, uratov, sečnine kreatinina in glukoze. Vzorcem seča so izmerili volumen, relativno gostoto, osmolarnost, pH, določili koncentracije kalija, natrija, kloridov, kalcija, magnezija, uratov, oksalatov, anorganskih fosfatov, citratov, kreatinina, titrabilnih kislin, amonija in hidrogenkarbonatov. Za vse vzorce so analizirali rizične indekse za nastanek kalcijevih oksalatnih sečnih kamnov: kalcij/magnezij (Ca/Mg) in oksalati/citrati (Oks/Cit).

Po sedemdnevnem pitju Donata so se v serumu statistično značilno povišale koncentracije kalija, natrija, kloridov, kalcija, fosfatov in kreatinina. Statistično značilno sta se dvignila pH in pCO2. V 24-urnem seču so ugotavljali povečano diurezo, zmanjšali sta se relativna gostota in osmolalnost seča. Povečalo se je izločanje magnezija in citratov, pH seča se je zmerno povišal in približal idealni vrednosti 6,5. Zmanjšala sta se tudi indeksa tveganja za nastanek kamnov Ca/Mg in Oks/cit.

Dolit

Na osnovi raziskav inhibicije kalcijevih oksalatnih in uratnih sečnih kamnov s pitjem Donata smo izdelali tudi preparat v prašku in ga poimenovali Dolit. Dolit je patentiran pripravek za preprečevanje ponovitve nastanka kalcijevih oksalatnih in uratnih kamnov, ki je sestavljen iz inhibitorjev kristalizacije: magnezija, citrata, bikarbonata in vitamina B6. Odmerek vsebuje 15,8 g praška, ki je sestavljen iz 1,5 g kalijevega citrata, 7,7 g magnezijevega glukonata, 6,6 g natrijevega hidrogenkarbonata in 2 mg vitamina B6. Dolit ima v dnevno priporočenem odmerku (razdeljenem v 2 do 3 ločenih odmerkih) 4,8 mmol citrata, 18 mmol magnezija in 69 mmol bikarbonata (16).

V prospektivni randomizirani enojno slepi raziskavi, ki je trajala dve leti, je sodelovalo 34 bolnikov – 16 moških in 18 žensk, starih od 23 do 71 let (povprečno 50,9 leta). Bolniki so bili z žrebom razdeljeni v preiskovano (16) in kontrolno (18) skupino. V raziskavo so bili vključeni bolniki s ponavljajočimi se kalcijevimi kamni v sečilih z najmanj eno ponovitvijo kamnov v zadnjih dveh letih. Pred začetkom raziskave so pri vseh bolnikih ugotavljali njihove prehranjevalne in pivske navade, njihove demografske in vitalne podatke, kontrolirali so hemogram, biokemične parametre krvi in analizirali njihov 24-urni urin. S pregledno sliko sečil in/ali ultrazvokom sečil so pri vseh bolnikih ugotavljali morebitno navzočnost kamnov v sečilih. Nato so vsi bolniki dve leti pili napitek, 500 ml dnevno. Preiskovana skupina je pila mineralni napitek Dolit, kontrolna skupina pa navadno vodo. Ob koncu pitja so pri vseh bolnikih preverili zdravstveno stanje in preverili enake laboratorijske podatke kot ob začetku raziskave. 24 mesecev po začetku pitja napitkov med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v vrednostih hemograma, biokemičnih parametrov krvi in v vrednostih parametrov 24-urnega urina. Znotraj preiskovane skupine pa je prišlo do statistično značilnega porasta koncentracije magnezija (p = 0,0047), fosfatov (p = 0,0103) in citratov (p = 0,0410). V kontrolni skupini se je v 24-urnem urinu statistično pomembno zmanjšala specifična teža urina (p = 0,0137), povečala se je vrednost kalcija (p = 0,0382) in magnezija (p = 0,0068). V preiskovani skupini se je prav tako statistično pomembno zmanjšal litogeni indeks kalcij/magnezij (p = 0,0049). Med preiskovano in kontrolno skupino ni bilo statistično pomembnih razlik glede števila kamnov v sečilih tako pred pitjem (p = 0,7125) kot po pitju napitka (p = 0,2297). 88 % bolnikov v preiskovani skupini in 83 % v kontrolni skupini je bilo z napitkom zadovoljnih ali zelo zadovoljnih. Zaradi slabega prenašanja napitka so raziskavo predčasno zaključili trije bolniki, in sicer dva bolnika v preiskovani skupini in en bolnik v kontrolni skupini.

Zaključek

Na osnovi opravljenih raziskav lahko zaključimo, da pitje Donata statistično značilno poveča diurezo, zmanjša gostoto seča, pH se poviša v območje 6,0 do 6,5, ki je manj tvegano za nastanek kalcijevih oksalatnih, kalcijevih fosfatnih in uratnih sečnih kamnov. Statistično značilno se poveča izločanje magnezija in citratov in zniža indeks tveganja za kalcijeve sečne kamne (Ca/Mg in Oks/Cit). Glede na to pitje Donata predstavlja pomožno preventivno sredstvo za zdravljenje kalcijevih in uratnih sečnih kamnov.

Literatura

1. Ostojić B. Istorijski pregled bubrežne litiaze. V Ostojić B. Kamen u bubregu. Beograd-Zagreb. Medicinska knjiga, 1970: 1–6.
2.  Vahlensieck EW, Bach D, Hesse A. Incidence, prevalence and mortality in the German Federal Republic. Urol Res, 1982: 141–4.
3. Tissdelius HG, Larsson L. Calcium phosphate – an important criystal phase in patients with recurrent calcium stone formation. Urol Res, 1993; 21:175–80.
4. Freitag J, Hruska K. Pathophsiology of nephrolithiasis. V KlahrS. The kidney and body fluids in health and disease. New York-London: Plenum Medical Book Company, 1983: 523–53.
5. Marangella M, Vitale C, Bagnis C, Bruno M,Ramello A. Idiopathic calcium nephrolitiasis.
   Nephron 1999; 81:38–44.
6. Smith CL, Davis M, Berkseth RO. Dietary factors in calcium nephrolitiasis. J Renal Nutr
   1992; 2:146–53.
7. Hess B, Hasler-Strub U, Ackermann D, Jaeger P. Metabolic evaluation of patients with
   recurrent idiopathic calcium nephrolitiasis. Nephrol Dial Transplant 1997; 12:1362–8.
8. Trinchiery A, Ostini F, Nespoli R. A prospective study of recurrent rate and risk factors for
   recurrents after a first renal stone. J Urol, 1999; 162:27–30.
9. Tiselius HG. Metabolic evaluation and therapy. Curr Op Urol, 2000; 10:545–9.
10. Borghy L, Meschi T, Schianchi T. Urine volume: Stone risk factor and preventive measure.
    Nephron, 1999; 81:31–7.
11. Hess B. »Bad dietary habits« and recurrent calcium oxalate nephrolitiasis. Nephrol Dial
    Transplant, 1998; 13:1033–8.
12. Kocvara R, Plazbura G, Petric A. A prospective of nonmedical prophylaxis after a
    first kidney stone. BMJ Int, 1999; 84:393–8.
13. PakCYC. Medical management of nephrolithiasis. J Urol, 1982; 128:1157–64.
14. Pearle MS, Roehrborn CG, Park CYC. Meta-analysis of randomized trials for medical
    prevention of calcium oxalate nephrolitiasis. J Endourol, 1999; 13:679–85.
15. Prevorčnik A, Drinovec J, Jurjec D, Mihelič M. Use of Donat Mg in the prophylaxis of
    urolithiasis – theoretical and practical considerations. Zdravstveni vestnik, 1991; 60:223–6.
16. Tepeš B, Jurjec, D. Sredstvo za prevencijo kalcij oksalatnih uratnih sečnih kamnov, patent: SI 22238 A. Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino, 2007.
17. Tršinar B, Kmetec A, Oblak C, Žumer Pregelj M, Tepeš B. Učinkovitost s citrati obogatenega mineralnega napitka pri preprečevanju nastanka kalcijevih kamnov v sečilih Zdravstveni vestnik, 2010; 79:7–18.