Izzivi staranja: kako se prebavni trakt z leti spreminja

Staranje je naraven fiziološki proces in je neizogibno. A z njim ne pridobimo samo gubic in sivih las, temveč doživljajo velike strukturne in funkcionalne spremembe prav vsi telesni sistemi.

Mogoče ste pomislili, da se staranju uspešno upiramo, saj se je življenjska doba podaljšala. Res je, da z napredkom znanosti, medicine in farmacije več ljudi doseže visoko starost, a vendar ne velja za zdravo dobo življenja. Veliko starostnikov se srečuje s številnimi zdravstvenimi težavami in zadnja leta preživijo v boju z boleznijo, kar omeji kakovost njihovega življenja.

To, da je prebavni sistem ključ do našega zdravja, smo poudarili že mnogokrat. Spremembe v strukturi in delovanju prebavnega trakta v procesu staranja imajo zato posledice za celoten organizem. V tem članku boste spoznali, kako se prebavni trakt z leti spreminja in kako lahko s pravilnimi pristopi omejite negativne vplive teh sprememb.

Vpliv staranja na proizvodnjo in izločanje prebavnih sokov

S staranjem se pojavijo pomembne strukturne spremembe organov oziroma žlez, ki proizvajajo prebavne sokove, kot so želodčna kislina, bikarbonat, encimi in slina.

Začnimo na začetku, v ustih. S starostjo se zmanjšuje število žlez, ki proizvajajo slino. Slina vsebuje encime, ki omogočajo prvo razgradnjo hranil. Prav tako se v ustih zmanjšuje število receptorjev, kar otežuje dobro zaznavanje zaužite hrane in zmanjša stimulacijo izločanja sline. Spremembe pa so opazne tudi v sestavi sline, saj se zmanjša količina encimov, kot je amilaza, ter poveča viskoznost sline, kar lahko oteži začetno razgradnjo hrane in vpliva na ustno zdravje.

Med najbolj znanimi težavami, ki so z naraščajočo starostjo povezane z zmanjšano produkcijo encimov, je laktozna intoleranca. Laktoza je glavni sladkor v mleku in mlečnih izdelkih, ki se pri zdravih ljudeh s pomočjo encima laktaze razgradi v tankem črevesju. Vendar s staranjem dejavnost encima laktaze upada, kar povzroča prebavne težave pri približno 70 % svetovnega prebivalstva.

Namreč zaradi pomanjkanja encima se laktoza ne prebavi in absorbira v tankem črevesju, ampak potuje do debelega črevesja, kjer deluje osmotsko in povzroča diarejo. Poleg tega jo fermentira črevesna mikrobiota, kar sproži simptome, kot so napenjanje, abdominalne bolečine in tudi bolečine v sklepih, glavobol, slabša koncentracija …

Tako kot drugi prebavni organi se tudi trebušna slinavka ne izogne posledicam staranja. Pomembna je pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Po 60. letu se trebušni slinavki postopoma zmanjšuje volumen in se strukturno spreminja. Zmanjšuje se število sekretornih žlez, kar vodi do zmanjšane proizvodnje encimov trebušne slinavke in alkalnih spojin, potrebnih za nevtralizacijo vsebine, ki prihaja iz želodca, ter za aktivacijo prebavnih encimov trebušne slinavke.

Posledice teh sprememb se kažejo kot podhranjenost, pogoste pa so tudi diareja, napihnjenost in abdominalne bolečine. Ker trebušna slinavka skrbi za sintezo inzulina, najpomembnejšega presnovnega hormona ogljikovih hidratov, se težave z njeno funkcijo odražajo tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja in večjem tveganju za sladkorno bolezen tipa 2.

Spremembe v črevesni gibljivosti in delovanju mišic zapiralk kot posledica staranja

Prebava in absorpcija hranil sta odvisni od gibljivosti prebavne cevi in izločanja prebavnih sokov, ki sta pod nadzorom enteričnega živčnega sistema, ki je poleg možganov najbolj zapleteno živčevje in sega od zgornjega dela požiralnika do notranjega analnega sfinktra ter oživčuje tudi jetra, trebušno slinavko in žolčnik.

Velikost prebavnega trakta se v življenju spreminja, tako glede v dolžini, obsegu in prostornini črevesja, kar vpliva tudi na enterični živčni sistem. Študije na živalih kažejo, da se degeneracija živcev začne že v odrasli dobi s povečanim oksidativnim stresom in vnetnimi procesi.

S staranjem se zmanjšuje skupno število in gostota enteričnih živčnih vlaken, zlasti tistih, ki nadzorujejo gladke mišice črevesja in s tem gibanje črevesja, kar je pomembno za tranzicijo zaužite hrane skozi prebavno cev. Spremenjena sta tudi proizvodnja in sproščanje nevrotransmiterjev, kot je acetilholin, kar vpliva na koordinacijo mišičnih krčenj v črevesju. Iz teh razlogov se vsebina v črevesju premika počasneje, to pa je tveganje za zaprtost.

Manjše število živčnih celic lahko vpliva na oslabljeno obnovo črevesne stene, s čimer se poveča prepustnost črevesja. Resice, preko katerih poteka absorpcija hranil, postanejo krajše, kar vodi do slabšega privzema hranil in povečuje tveganje za njihovo pomanjkanje.

Nasveti za ohranjanje delovanja možganov so koristni tudi za podporo enteričnemu živčnemu sistemu. Prehrana z visoko vsebnostjo barvnih živil in omega-3-maščobnimi kislinami deluje nevrozaščitno.

Starost prinaša poleg slabšanja živčnega sistema tudi slabšanje tonusa gladkih mišic. Zaradi tega so sfinktri, ki so kot nekakšna vrata med posameznimi organi, manj učinkoviti. Analni sfinkter, ki skrbi za zadrževanje fekalij, ob izgubi tonusa vodi v pogostejše težave z diarejo in celo fekalno inkontinenco pri starejših.

Podobno se dogaja tudi s spodnjim požiralnikovim sfinktrom, ki preprečuje vračanje vsebine nazaj iz želodca v požiralnik. Slabši tonus tega sfinktra prinaša večje tveganje za zagago.

Se stara tudi črevesna mikrobiota?

Človeški prebavni trakt poseljuje več tisoč mikrobnih vrst, vključno z bakterijami, virusi, arhejami in kvasovkami, ki so ključnega pomena za vzdrževanje zdravja.

Črevesni mikrobi sodelujejo v številnih procesih, kot so prebava ter absorpcija hranil in mineralov, biosinteza vitaminov, razvoj in dozorevanje imunskega sistema, fermentacija neprebavljivih vlaknin in ustvarjanje stranskih produktov, razvoj centralnega živčnega sistema, tudi vzdrževanje mišične mase … Skratka, njihova vloga je neprecenljiva.

Sestava črevesne mikrobiote je edinstvena za vsakega posameznika, podobno kot prstni odtis. Nanjo vplivajo genetika in predvsem številni dejavniki življenjskega sloga, kot so prehrana, telesna dejavnost, kajenje, kakovost spanja in tudi starost.

Raznolikost je najpomembnejši pokazatelj zdrave črevesne mikrobiote in tudi našega splošnega zdravja, podobno kot velja za Zemljo, kjer je večja raznolikost rastlinskih in živalskih vrst povezana z boljšim zdravjem ekosistema.

Raznolikost črevesne mikrobiote se drastično povečuje pri otrocih med uvajanjem hrane pa do tretjega leta starosti. Po tem obdobju običajno ostane stabilna v najstništvu in v večini odrasle dobe, nato pa se po približno 60. letu starosti raznolikost črevesne mikrobiote začne zmanjševati.

S starostjo se spreminja tudi sestava črevesne mikrobiote. Število koristnih bakterij se zmanjšuje, medtem ko se oportunistične patogene bakterije, ki jih je pri mlajših manj, razmnožujejo in prevzemajo vedno večjo vlogo.

Te spremembe v sestavi črevesne mikrobiote pomembno vplivajo na prisotnost in količino različnih presnovkov. Zaradi sprememb v sestavi in raznolikosti črevesne mikrobiote se:

1. zmanjša prisotnost zdravju koristnih presnovkov, kar lahko vodi v poslabšanje integritete črevesne pregrade, povečano prepustnost in zmanjšano protivnetno delovanje imunskega sistema,
2. poveča prisotnost zdravju škodljivih endotoksinov, ki prehajajo skozi bolj prepustno črevesno steno in sprožijo vnetni imunski odziv.

Opazimo, da zaščitni mehanizmi imunskega sistema s staranjem upadajo, kar imenujemo imunosenescenca, zaradi česar se povečuje pojav kroničnega vnetja nizke stopnje.

Kot smo videli zgoraj, so črevesni mikrobi s svojimi presnovki pomemben dejavnik pri uravnavanju imunskega sistema. Ne nazadnje je črevesje središče imunskega sistema, saj je v njem več kot 70 % imunskih celic. Zdravje črevesja je zato odločilnega pomena za optimalno delovanje imunskih celic ter za vzdrževanje ravnovesja med vnetnimi in protivnetnimi molekulami. Na primer, v študijah, v katerih so sodelovali stoletniki, so zaznali, da ljudje, ki se zdravo starajo, dobro uravnavajo vnetne procese staranja s protivnetnimi mehanizmi.

V zahodnem svetu pa so zaradi sprememb v sestavi črevesne mikrobiote in raznolikosti ter s tem povezanim oslabljenim imunskim sistemom starejši bolj dovzetni za nalezljive bolezni. Imajo tudi večje tveganje za nenalezljiva kronična obolenja, kot so srčno-žilne, presnovne (na primer sladkorna bolezen tipa 2) in nevrodegenerativne bolezni, kot je demenca.

Za vzdrževanje ravnovesja črevesne mikrobiote in optimalnega imunskega delovanja največ naredimo z urejeno prehrano in redno telesno dejavnostjo. Posebno pozornost pa je treba nameniti zadostnemu vnosu vlaknin, saj spodbujajo proizvodnjo koristnih mikrobnih presnovkov, krepijo črevesno pregrado in zmanjšujejo nastajanje vnetnih signalnih molekul.

Kako hormonske spremembe vplivajo na prebavo

Ženske v nasprotju z moškimi doživljajo velike fluktuacije hormonov na mesečni ravni in tudi v različnih obdobjih življenja, kar vključuje nosečnost, porod, dojenje in pozneje menopavzo, ki vplivajo na zdravje prebavnega sistema.

Dva hormona, ki imata nadvse pomembno vlogo pri regulaciji telesnih funkcij, sta estrogen in progesteron. Nujna raven začne padati, ko je ženska v 40., in doseže najnižjo točko ob koncu menopavze. Hormona imata pomembno protivnetno delovanje, upočasnjujeta prebavo in vplivata na percepcijo bolečine, sestavo in raznolikost črevesne mikrobiote.

Padec estrogena in progesterona vodi v spremenjeno sestavo črevesne mikrobiote, ki je zanimivo bolj podobna moški, in povečano prepustnost črevesne pregrade. To povečuje možnost prehoda mikrobov in njihovih presnovkov iz črevesja v sistemski obtok, kar sproži aktivacijo imunskega sistema in tiho kronično vnetje nizke stopnje, ki nato prizadene tudi druge telesne sisteme.

Iz teh razlogov se ženske pogosto v obdobju perimenopavze in menopavze prvič v življenju srečajo tudi s prebavnimi težavami, kot so zaprtost, driska in napihnjenost.

Kako je izguba mišične mase povezana z učinkovitostjo prebave

Izguba mišične mase je eden izmed najbolj očitnih vidikov staranja in pomembna zdravstvena težava, saj napredujoče izgubljanje mišične mase pomeni izgubo mišične funkcije. To je še posebej opazno po 50. letu starosti.

Nekatere študije kažejo, da so spremembe v črevesju lahko povezane z izgubo mišične mase. To je predvsem zaradi slabše absorpcijske sposobnosti in sprememb v izločanju prebavnih hormonov, pomembnih za apetit, kar posledično vodi v pomanjkanje hranil, potrebnih za vzdrževanje mišične mase.

Po zadnjih virih literature tudi črevesna mikrobiota vpliva na količino in funkcijo mišic s številnimi mehanizmi, kot so vnetni in protivnetni procesi, presnova aminokislin, izboljšana uporabe glukoze in celično dihanje …

Prvi nasvet za preprečevanje izgube mišične mase vključuje zadosten vnos beljakovin in redno vadbo za moč.

Staranje je neizogibno, vendar lahko z zavedanjem o procesih staranja, o spremembah, ki nastopijo, ter s proaktivnim pristopom k ohranjanju primerne telesne teže, zdravo prehrano, aktivnim življenjskim slogom in obvladovanjem stresa vsak posameznik naredi pomemben korak k boljšemu zdravju in kakovostni starosti.

Viri in literatura

Brooks CN, Wight ME, Azeez OE, Bleich RM, Zwetsloot KA. Growing old together: What we know about the influence of diet and exercise on the aging host’s gut microbiome. Front Sports Act Living. 2023 Apr 17;5:1168731. doi: 10.3389/fspor.2023.1168731. PMID: 37139301; PMCID: PMC10149677.

Huang HH, Wang TY, Yao SF, Lin PY, Chang JC, Peng LN, Chen LK, Yen DH. Gastric Mobility and Gastrointestinal Hormones in Older Patients with Sarcopenia. Nutrients. 2022 Apr 30;14(9):1897. doi: 10.3390/nu14091897. PMID: 35565864; PMCID: PMC9103579.

Löhr JM, Panic N, Vujasinovic M, Verbeke CS. The ageing pancreas: a systematic review of the evidence and analysis of the consequences. J Intern Med. 2018 May;283(5):446-460. doi: 10.1111/joim.12745. Epub 2018 Mar 23. PMID: 29474746.

Nguyen TT, Baumann P, Tüscher O, Schick S, Endres K. The Aging Enteric Nervous System. Int J Mol Sci. 2023 May 30;24(11):9471. doi: 10.3390/ijms24119471. PMID: 37298421; PMCID: PMC10253713.

Peters BA, Santoro N, Kaplan RC, Qi Q. Spotlight on the Gut Microbiome in Menopause: Current Insights. Int J Womens Health. 2022 Aug 10;14:1059-1072. doi: 10.2147/IJWH.S340491. PMID: 35983178; PMCID: PMC9379122.

Toan NK, Ahn SG. Aging-Related Metabolic Dysfunction in the Salivary Gland: A Review of the Literature. Int J Mol Sci. 2021 May 29;22(11):5835. doi: 10.3390/ijms22115835. PMID: 34072470; PMCID: PMC8198609.