Koliko časa je potrebno, da se hrana prebavi?

Zdrava prebava je izredno pomembna za naše splošno počutje. Prebavni proces namreč telesu zagotavlja energijo in hranilne snovi, potrebne za normalno delovanje organizma. Ker pa je prebava tako zapleten proces, se ljudje včasih sprašujejo, ali njihov organizem hrano predela na pravi način. Ali morda vse skupaj traja predolgo?

Tudi sami kdaj niste povsem prepričani, ali je čas, ki ga vaše telo potrebuje za prebavo hrane, normalen? Na srečo obstaja nekaj splošnih smernic, s pomočjo katerih je to mogoče na preprost način preveriti. Prebavni proces običajno traja od 24 do 72 ur, a je dejanski časovni okvir odvisen od najrazličnejših dejavnikov. Če želite izvedeti več o njih ter se še dodatno poučiti o prebavnem procesu, so naslednje vrstice kot nalašč za vas! 😉

Potovanje hrane skozi prebavni sistem

Da bi razumeli prebavni proces, si najprej poglejmo, katere korake vključuje in kaj se zgodi s hrano na poti od vaših ust do požiralnika, želodca, tankega črevesa in na koncu debelega črevesa.

Prebava hrane se začne v ustih. Ko žvečite hrano, slina pri vsakem grižljaju z encimi razgradi škrob, kar olajša požiranje.

Ko hrano zaužijete, ta potuje po požiralniku. Nato se mišica, imenovana spodnji ezofagealni sfinkter, sprosti in pusti, da hrana vstopi v vaš želodec, takoj zatem pa to pot znova zapre, da se hrana ne vrne nazaj v požiralnik ali usta. Še veste, kaj se zgodi, če se ta mišica preveč sprosti? Preberite naš članek o zgagi, če želite osvežiti spomin in se hkrati naučiti, kako se soočiti s to težavo.

V želodcu se hrana razgradi zaradi želodčnih kislin, mešanica delno prebavljene hrane nato vstopi v tanko črevo.

V tankem črevesju vaša trebušna slinavka in jetra dodajajo svoje prebavne sokove, ki pospešijo celoten proces. Stene tankega črevesja namreč absorbirajo hranila in vodo ter telesu zagotavljajo vsa ključna hranila iz hrane, ki ste jo zaužili (upamo, da je bilo nekaj dobrega!). Preostali neprebavljeni del hrane nato nadaljuje pot v debelo črevo. Vsa preostala voda in koristna hranila se absorbirajo, preostanek pa se pretvori v blato, ki zapusti vaše telo.

Običajno traja 6 do 8 ur, da hrana potuje skozi želodec vse do tankega in nato do debelega črevesa. Ko je delno prebavljena hrana varno v debelem črevesju, lahko ostane tam več kot en dan in se še bolj razgradi. Vsa preostala voda in hranila, ki bi lahko bila koristna za vaše telo, se absorbirajo, preostanek pa se pretvori v blato, ki zapusti vaše telo iz po aktiviranju črevesja.

V približno treh dneh bi se morala hrana, ki ste jo zaužili, premakniti skozi vaš prebavni trakt do zadnje postaje.

Kako dolgo traja prebava hrane?

Kot smo že omenili, proces prebave v teoriji res traja od 1 do 3 dni, a to je zgolj okvirna ocena. Kako dolgo bo obrok potreboval od ust do straniščne školjke, je odvisno tudi od starosti, spola, delovanja presnove ter seveda od vrste in količine hrane, ki jo nekdo zaužije.

Na internetu lahko najdete številne grafične prikaze prebave, ki večinoma prikazujejo iste informacije. Poglejmo si najpomembnejše med njimi!

Prebava vode se zgodi v kratkem času

Če pijete vodo na tešče, ta takoj potuje v črevesje. Zato je dobro, da takoj zjutraj spijete nekaj vode, saj to telesu omogoči hitro hidracijo.

Kako hitro lahko prebavimo druge tekočine/pijače?

Če pijete sok pogosteje kot vodo, se bo prebavil (kar pomeni, da bo zapustil vaše telo) v približno 20 minutah. Sveže stisnjen sok lahko tako omogoči hiter “odmerek čistega zdravja” s hitro absorpcijo vitaminov in mineralov iz sadja in zelenjave.

Donat je povsem naravna mineralna voda, ki zaradi svoje nadpovprečne vsebnosti mineralov klinično dokazano pospešuje prebavo in celo blaži simptome nekaterih drugih zdravstvenih težav, denimo zgage ali glavobola. Strokovnjaki so za vsako od zdravstvenih težav, ki jih Donat pomaga odpravljati, razvili poseben režim pitja, ki vam pomaga kar najbolje izkoristiti zdravilno moč mineralov v tej mineralni vodi. In kar je še bolje: pri izbiri in upoštevanju pravega režima vam lahko pomaga kar vaš pametni telefon. Namestite mobilno aplikacijo Donat Moments za iOS ali Android in nikoli ne boste pozabili spiti količine, predpisane za kar najboljši rezultat.

Smoothiji, za razliko od sokov, obdržijo vlaknine iz sadja in zelenjave, pomešane skupaj. Zato vas bolj napolnijo in prebavni proces traja dlje (približno 30 minut). Živila, bogata z vlakninami, so odlična za vaš prebavni trakt, saj mu pomagajo učinkoviteje delovati.

Prebava sadja

Lubenica se prebavi v pičlih 20 minutah, melona, pomaranče, grenivke, banane, grozdje in podobno sadje pa niso dosti počasnejši, saj za prebavo potrebujejo vsega skupaj 30 minut.

Večina drugega sadja (jabolka, hruške, kivi, češnje itd.) se prebavi v približno 40 minutah.

Kaj pa prebava zelenjave?

V primerjavi s sadjem prebava zelenjave traja nekoliko dlje. Vendar pa bodo solata, kumare, paprika, paradižnik in druga zelenjava, ki vsebuje veliko vode, potrebovali le približno 30 minut, da zapustijo želodec in gredo naprej skozi prebavni trakt.

Zelenjava iz družine kapusnic, vključno z ohrovtom, cvetačo, brokolijem in drugimi, se običajno prebavi v 40 minutah.

Tu je še tako imenovana počasna zelenjava: korenje, pesa in druge korenovke se običajno prebavijo v približno 50 minutah. Za škrobne korenovke, na primer krompir, ki skupaj z masleno bučo, artičokami, sladkim krompirjem, koruzo itd. pa velja, da se prebavijo v približno 1 uri.

Prebava žit traja nekoliko dlje

Prebava različnih žit in ogljikovih hidratov spet traja dlje kot proces prebave sadja in zelenjave.

Žitarice, kot so rjavi riž, ajda in oves, potrebujejo približno uro in pol, da izstopijo iz želodca, stročnice, kot so čičerika, leča, fižol itd., pa potrebujejo še več – približno dve uri.

Prebava mesa – no, to je pa malce daljša zgodba!

Iščete meso, ki potrebuje najmanj časa za prebavo? Izberite nemastne ribe (kot so trska, som, list, morski sadeži itd.), ki bodo v približno 30 minutah zapustile želodec, maščobne ribe (kot so losos, sardele, postrv itd.) pa se bodo prebavile v približno 50 minutah.

Druge vrste mesa se prebavljajo dlje, saj postopek lahko traja celo dva dni. Piščanec in puran sta najhitrejši možnosti, medtem ko goveje meso, jagnjetina in zlasti svinjina potrebujejo veliko več časa za popolno prebavo.

Prebava mlečnih izdelkov

Posneto mleko in sir z nizko vsebnostjo maščob (na primer skuta z nizko vsebnostjo maščob ali rikota) se v povprečju prebavijo v 1,5 ure, medtem ko skuta iz polnomastnega mleka in mehki siri zapustijo želodec v 2 urah. Trdi siri iz polnomastnega mleka potrebujejo do 5 ur, da se pravilno prebavijo.

In kako dolgo traja, da se prebavijo jajca?

Jajčni rumenjak se prebavi v 30 minutah, medtem ko prebava celega jajca traja še 15 minut dlje.

Nenazadnje: prebava semen in oreščkov

Semena, bogata z maščobami (na primer sezamova in sončnična semena kot tudi bučna semena), potrebujejo približno 2 uri, da se prebavijo.

Oreški (surovi arašidi, mandlji, indijski oreški, orehi itd.) za prebavo potrebujejo približno 2,5 do 3 ure.

PRIJAZEN NAMIG: Ni treba stalno preverjati in kukati na uro 😉

Preden začnete meriti čas, ki ga potrebujete od trenutka, ko nekaj pojeste, do praznjenja črevesja na stranišču, vas moramo spomniti, da so zgornji časovni intervali povprečni in približni. Opisujejo, kako dolgo običajno traja, da določena vrsta hrane zapusti želodec. Vendar se bodo vedno pojavile razlike, kar pomeni, da ni razloga za paniko, če so vaše izkušnje drugačne od tistih, ki smo jih pravkar razložili.

Točen čas je namreč odvisen od hrane, ki jo kombinirate, časa obroka in seveda načina, kako to počnete (kako pravzaprav žvečite). A če vseeno mislite, da je vaš prebavni sistem nekoliko počasen, si oglejte naše nasvete, kako ga pospešiti!

Težko prebavljiva živila

Najprej si oglejmo, katera živila so težko prebavljiva in se jim je najbolje izogibati, če ne želite, da upočasnijo vaš prebavni proces.

Ocvrta in mastna hrana

Takšna živila imajo izredno veliko maščob in malo vlaknin, zato nikoli niso dobra odločitev za vašo prebavo (in splošno zdravje). Obstajata dva možna scenarija, ki se lahko zgodita po zaužitju ocvrte hrane – takšna živila se lahko prehitro premikajo po telesu in povzročijo drisko ali ostanejo v prebavnem traktu dlje časa, kar vodi do napihnjenosti in občutka sitosti.

Agrumi

Na splošno so agrumi (citrusno sadje) dobri za prebavo, saj so bogati z vlakninami.

Nekateri ljudje pa imajo lahko ravno zaradi tega težave s prebavo, zato poskrbite, da ne boste zaužili preveč pomaranč in drugih agrumov naenkrat.

Rafinirani/umetni sladkorji in fruktoza

Umetni sladkorji so težko prebavljivi in ​​običajno potujejo po vašem sistemu neprebavljeni, zato telesu ne dajejo veliko hranil. Poleg tega negativno vplivajo na črevesne mikrobe v prebavnem traktu, kar lahko privede do številnih zdravstvenih težav. Če uživate preveč sladkorja, se lahko pojavijo krči in driska. Seveda pa se tudi zredite.

Stročnice

Stročnice so vsekakor odličen vir hranilnih snovi, saj vsebujejo veliko zdravih beljakovin in vlaknin, vendar so lahko nekoliko težje prebavljive. Pogosto povzročijo nastanek plinov in krčev, saj telesu primanjkuje encimov, potrebnih za razgradnjo sladkorjev v njih.

Kapusnice

Zelenjava iz družine kapusnic, denimo brokoli in zelje, vsebuje iste sladkorje kot stročnice, zato jo je težko prebaviti. Izogibajte se uživanju surovih in tako vsaj malce prizanesite prebavilom.

Začinjena hrana

Pri nekaterih ljudeh sta po zaužitju začinjene hrane pogosto prisotni počasna prebava in zgaga, ki jo povzroča kapsaicin v čili papriki.

Mlečni izdelki

Mlečni izdelki so lahko težko prebavljivi za ljudi z laktozno intoleranco. Če takšnih živil ne morete izločiti iz prehrane, lahko s pomočjo tablet brez recepta vsaj delno nadomestite manjkajoči encim, potreben za nemoteno prebavo mlečnih izdelkov.

Kava

Kava je še en pogost krivec za draženje želodca, ker spodbuja proizvodnjo kisline v želodcu. To lahko povzroči vnetje in, uganili ste, zgago. Poleg tega kofein, ki ga najdemo v kavi in ​​drugih kofeinskih napitkih, deluje kot diuretik (spodbuja izločanje urina), s tem pa lahko vodi celo v dehidracijo in/ali zaprtje.

Če trpite za prebavnimi težavami, omejite vnos kave in je ne uživajte na prazen želodec.

Vodite prehranski dnevnik, da ugotovite, katera živila otežujejo vašo prebavo

Ker je vsak človek edinstven, je najbolje, da ob nastopu prebavnih težav čim prej najdete krivca. Najenostavnejši in najučinkovitejši način za uspeh te misije je vodenje prehranskega dnevnika. Z jedilnika hitro odstranite nekatera živila, za katera sumite, da upočasnjujejo vašo prebavo, in opazujte ter poslušajte, kako se vaše telo odziva. Ko razkrijete krivca, se mu izognite ali poiščite alternativo, ki vam ne povzroča težav.

In katera živila so lahko prebavljiva?

Če se sprašujete, kako hitro prebaviti hrano in se izogniti počasni prebavi, se osredotočite na živila, ki se hitro/zlahka prebavijo, na primer:

• toast: toast je lažje prebavljiv kot druge vrste kruha, ker se nekateri ogljikovi hidrati razgradijo že med postopkom pečenja;
• beli riž: če poskušate najti lahko prebavljiva zrna, izberite beli riž in se izogibajte rjavemu, črnemu ali rdečemu rižu;
• banane: so odličen vir ogljikovih hidratov, vlaknin, kalija in drugih vitaminov in mineralov; in predvsem – večina ljudi nima težav z njihovim prebavljanjem;
• jajca: jajca niso le enostavna za pripravo, ampak tudi lahka za prebavo;
• sladki krompir: sladki krompir je vir topnih vlaknin, ki so lažje prebavljiva kot netopne vlaknine, prav tako pa poveča količino črevesju koristnih bakterij;
• piščanec: če želite ohraniti meso v svoji prehrani, se odločite za piščanca, ker je vir pustih beljakovin, ki telesu pomagajo, da se popravi in potrebuje manj časa za prebavo;
• ovsena kaša: zdrav zajtrk, še posebej, če jo pripravite z vodo in tako zmanjšate vsebnost maščob.

Prebavne težave in stanja

Če ste na svoj jedilnik že umestili živila, koristna za zdravje prebave, a ne opažate napredka, imate morda težave s prebavljanjem določene vrste hrane ali pa celo trpite za katero od bolezni prebavil. Če vas težave, kot so refluks kisline, napihnjenost, bolečine v trebuhu, krči, zaprtje, plini, driska in podobne, pestijo le občasno, običajno ni razloga za skrb. Če pa te probleme redno doživljate ali postanejo kronični, se čim prej posvetujte s svojim zdravnikom.

Spodaj dodajamo nekaj možnih bolezenskih stanj, ki so lahko vzrok za vaše težave:

Laktozna intoleranca

Mlečni izdelki so morda težko prebavljivi za ljudi, ki nimajo encimov, potrebnih za prebavo sladkorjev v mleku in v drugih mlečnih izdelkih. Posledično povzročajo drisko, želodčne krče, pline in napihnjenost. Takšni simptomi niso razlog za zaskrbljenost, saj lahko izginejo s prehodom na mlečne izdelke brez laktoze ali z uporabo zdravil brez recepta, ki bodo telesu pomagala nadomestiti manjkajoče encime.

Celiakija

Gluten v živilih, ki vsebujejo pšenico, rž in ječmen, povzroča težave ljudem s celiakijo. Njihova telesa identificirajo gluten kot škodljiv in reagirajo tako, da napadejo ta protein, ko doseže tanko črevo, s tem pa poškodujejo črevesje.

V primeru, da zaznate simptome, kot so utrujenost, napihnjenost in bolečine v trebuhu, driska (še posebej, če ima vaše blato neprijeten vonj ali je videti mastno) in nepojasnjena izguba teže, imate morda celiakijo. Takoj obiščite zdravnika, da se izognete zapletom. Za celiakijo sicer trenutno ni zdravila, vendar imajo lahko bolniki ob dieti brez glutena povsem normalno življenje.

Zgaga, refluks kisline in GERB

Zgornje tri izraze pogosto enačimo, čeprav dejansko opisujejo različna, a še vedno povezana stanja in simptome.

Refluks kisline (gastroezofagealni refluks) je precej pogosta težava, ki nastane zaradi vračanja želodčne kisline v požiralnik. V primeru, da se refluks kisline pojavi v kronični in hujši obliki, ga opredelimo kot GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen). Zgaga je simptom tako refluksa kisline kot GERB.

Ko se želodčna kislina vrne nazaj v požiralnik, se pojavi zgaga, pekoč občutek, ki je lahko neprijeten, a tudi problematičen, sploh če se pojavlja nekajkrat na teden. V tem primeru se posvetujte z zdravnikom, saj lahko pogostejša zgaga preide v gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB).

Sindrom razdražljivega črevesja (IBS)

Ta bolezen (kot že ime pove) draži črevesje in je znana po simptomih, kot so krči, bolečine v trebuhu, zaprtje, driska, napihnjenost in plini. Tako kot pri celiakiji tudi za IBS ni zdravila ali zdravljenja, vendar vam lahko spremembe v prehrani pomagajo ohraniti ravnovesje in se izogniti slabemu počutju.