Koliko časa je potrebno, da se hrana prebavi

Kako deluje naš prebavni sistem? S kakšno hitrostjo mora delovati prebava, da smo zdravi in se dobro počutimo? Katera živila se prebavljajo hitreje in katera počasneje? In nenazadnje: zakaj je tako pomembno, da je naša prebava urejena? Če katero od zgornjih vprašanj muči tudi vas, lahko odgovore najdete v tem prispevku.

Zakaj je zdrava prebava ključ do zdravja

Urejena prebava je izredno pomembna za naše splošno zdravje in počutje. Prebavni proces namreč telesu omogoča, da iz hrane pridobi energijo in hranilne snovi, potrebne za normalno delovanje organizma (rast in obnova celic!). Med te hranilne snovi spadajo ogljikovi hidrati, beljakovine, vitamini, maščobe, minerali ter voda.

Obenem se v našem prebavnem sistemu nahaja kar 80 % celic imunskega sistema, ki skrbi za obrambo našega organizma. Da se lahko ubranimo pred prehladnimi virusi in drugimi, resnejšimi težavami, torej potrebujemo dobro delujoč prebavni sistem.

Kaj pomeni zdrav prebavni sistem

Za proces prebave skrbi prebavni trakt, ki poteka od naših ust do zadnjika, poleg slednjega pa so vanj vključeni tudi jetra kot kemična tovarna organizma, trebušna slinavka in žolčnik. Ker prebavila predstavljajo stično točko našega organizma z zunanjim svetom, je bistveno, da so v “dobri formi”. Toda kaj to pomeni?

1. Celoten prebavni trakt je zasnovan tako, da preprečuje vdor škodljivih snovi v telo, a hkrati vanj prepušča pomembna hranila.
2. Sluznica prebavil je dovolj prekrvavljena, da tako absorpcija hranil kot obramba telesa potekata nemoteno.

Kako vzdrževati zdravje prebavil

Poleg zdrave prehrane (o njeni vlogi si lahko preberete v tem prispevku, za več nasvetov glede pospeševanja prebave pa pokukajte sem) je pomembno, da:

• skrbimo za telesno kondicijo in vzdržujemo primerno telesno težo;
• redno umivamo roke, predvsem pred hranjenjem;
• Skrbimo za higieno živil, ki jih vnašamo v telo;
• prebavil ne preobremenjujemo s prevelikimi obroki;
• nadzorujemo vnos snovi, ki lahko dražijo prebavila (kava, alkohol, poživila …);
• zadnji obrok zaužijemo vsaj 3 ure pred spanjem,
• znižamo raven stresa in
• se izogibamo nezdravim dietam brez medicinske osnove.

Kako dolgo običajno traja prebavni proces

Tudi sami kdaj niste povsem prepričani, ali je čas, ki ga vaše telo potrebuje za prebavo hrane, normalen? Na srečo obstaja nekaj splošnih smernic, s pomočjo katerih je to mogoče na preprost način preveriti. Prebavni proces običajno traja od 24 do 72 ur, a je dejanski časovni okvir odvisen od najrazličnejših dejavnikov. Vsak posameznik je različen – nekateri denimo iztrebljajo trikrat dnevno, drugi enkrat na tri dni, pa ni nujno, da je z njimi kaj narobe.

A preden se podamo v podrobnosti, je bistveno, da razumemo, kako prebava sploh poteka. Poglejmo si, katere korake vključuje in kaj se zgodi s hrano na poti od vaših ust tankega in debelega črevesa.

Potovanje hrane skozi prebavni sistem

Naša prebavila sestavljajo:

• usta,
• požiralnik,
• želodec,
• tanko črevo,
• debelo črevo,
• danka in
• anus.

Poglejmo si, kaj se dogaja na vsaki od teh “postaj” …

Usta: vstopna točka prebavil

Prebava hrane se začne v ustih oz. po nekaterih definicijah že pred tem. Naše žleze slinavke začnejo namreč delovati že, ko hrano zagledamo oz. zavohamo. Ko nato hrana vstopi v usta, jo prežvečimo na lažje prebavljive delce. Encimi v slini pri vsakem grižljaju razgradijo škrob, da olajša požiranje, jezik pa nato hrano prenese do požiralnika.

Požiralnik: povezava med usti in želodcem

Ko hrano zaužijete, prežvečite in pogoltnete, jo sprejme požiralnik. Ta se nahaja v grlu, v neposredni bližini sapnika. Da delci hrane ne zaidejo vanj, poskrbi majhen elastičen zavihek, imenovan epiglotis. Ta se prepogne čez sapnik, da ga zavaruje pred delci hrane in s tem zadušitvijo.

Hrana nato potuje po požiralniku s pomočjo krčenja in raztezanja mišic, kar imenujemo peristaltika. A preden lahko vstopi vanj, se mora sprostiti mišica, imenovana spodnja ezofagealna zapiralka oz. ezofagealni sfinkter. Ko se ta sprosti, omogoči hrani, da vstopi v vaš želodec, takoj zatem pa to pot znova zapre, da se hrana ne vrne nazaj v požiralnik ali usta.

Če se ta mišica preveč sprosti, lahko vsebina odteče nazaj v požiralnik ali usta, kar imenujemo refluks oz. zgaga. Preberite si naš članek o zgagi in se naučite, kako premagati to težavo, preden povzroči resnejše posledice.

Želodec: razgradnja hrane

Želodec je votel organ, ki deluje kot nekakšna posoda za shranjevanje hrane. Ta se v želodcu zmeša z želodčnimi encimi in kislino, ki skrbijo za njeno razgradnjo. Ko je hrana dovolj predelana, je nared za nadaljevanje poti v tanko črevo.

Tanko črevo: absorpcija hranil

Tanko črevo je dolga mišičasta cev, ki jo delimo na tri segmente:

• Dvanajstnik ali dvanajsternik je prvi del tankega črevesa, odgovoren za nadaljevanje razgradnje.
• Jejunum in ileum skrbita za absorpcijo hranil v krvni obtok.

Ko hrana s pomočjo peristaltike potuje po tankem črevesu, se zmeša s prebavnimi sokovi trebušne slinavke in jeter, ki pospešijo celoten proces razgradnje hrane. Črevesne celice tankega črevesja namreč s svojimi resicami absorbirajo ključna hranila in vodo, ki jih naše telo nujno potrebuje.

Hrana v tanko črevo vstopi v poltrdi obliki, izstopi pa v tekoči. Ko se hranila absorbirajo, preostali, neprebavljeni del hrane nadaljuje pot v debelo črevo.

Poglejmo si na hitro še funkcije trebušne slinavke, jeter in žolčnika:

• Trebušna slinavka dvanajstnik oskrbuje s prebavnimi encimi, zadolženimi za razgradnjo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Proizvaja tudi inzulin, glavni hormon za presnavljanje sladkorja.
• Jetra prav tako obdelujejo hranila, ki jih vsrka tanko črevo. Z izločanjem žolča pomagajo prebavljati vitamine in določene maščobe. Mnogi jetra označujejo za kemično tovarno organizma. Snovi, ki jih absorbira naše črevo, jetra namreč pretvarjajo v najrazličnejše biološke snovi, ki jih potrebuje organizem. Obenem so kot filter, ki razgrajuje in izloča škodljive snovi.
• Žolčnik shrani žolč iz jeter ter ga posreduje dvanajsterniku. Tam pomaga pri prebavi maščob.

Debelo črevo

Debelo črevo je mišičasta cev, ki tanko črevo povezuje z danko. Njegova naloga je, da predela odpadne snovi in jih pripravi na izhod iz telesa.

Običajno traja 6 do 8 ur, da hrana potuje skozi želodec vse do tankega in nato do debelega črevesa. Ko je delno prebavljena hrana varno v debelem črevesju, lahko ostane tam več kot en dan in se še bolj razgradi. Vsa preostala voda in hranila, ki bi lahko bila koristna za vaše telo, se absorbirajo, preostanek pa se pretvori v blato. Slednjega sestavljajo ostanki hrane in bakterije.

Blato skozi debelo črevo prav tako prehaja s pomočjo peristaltike. Sprva potuje v tekoči obliki, ko se voda odstrani, pa postane trdno. Približno dvakrat dnevno se odloži na naslednjo postajo: rektum.

Rektum in anus: kjer se prebava zaključi

V približno 2-3 dneh bi se morala hrana, ki ste jo zaužili, premakniti skozi vaš prebavni trakt do zadnje postaje.

Rektum ali danka sprejme blato iz debelega črevesa in možganom signalizira, da je potrebno praznjenje. Če možgani to “dovolijo”, se mišice zapiralke sprostijo, rektum pa se skrči in odstrani blato skozi anus. Slednjega obdajajo mišice medeničnega dna in dve mišici zapiralki, ki preprečujeta neželeno uhajanje blata.

Koliko časa traja prebava hrane

Zdrava prebava v teoriji res traja od 1 do 3 dni, a to je zgolj okvirna ocena. Kako dolgo bo obrok potreboval od ust do straniščne školjke, je odvisno tudi od starosti, spola, delovanja presnove ter seveda od vrste in količine hrane, ki jo oseba zaužije.

Poglejmo si najpogostejše ocene časa prebave glede na zaužito hrano ali pijačo.

Kako hitro poteka prebava vode

Če pijete vodo na tešče, ta takoj potuje v črevesje. Zato je dobro, da takoj zjutraj spijete nekaj vode, saj to telesu omogoči hitro hidracijo.

Kako hitro lahko prebavimo druge tekočine/pijače

Če pijete sok pogosteje kot vodo, se bo prebavil v približno 20 minutah. Sveže stisnjen sok lahko tako omogoči hiter “odmerek čistega zdravja” s hitro absorpcijo vitaminov in mineralov iz sadja in zelenjave.

Smoothiji, za razliko od sokov, obdržijo vlaknine iz sadja in zelenjave, pomešane skupaj. Zato vas bolj napolnijo in prebavni proces traja dlje (približno 30 minut). Živila, bogata z vlakninami, so odlična za vaš prebavni trakt, saj mu pomagajo učinkoviteje delovati.

Donat: pomoč za hitrejšo prebavo

Naravna mineralna voda Donat je odlična izbira za zdravo prebavo. Zaradi svoje nadpovprečne vsebnosti mineralov namreč že stoletja pomaga uravnavati prebavni proces. S pomočjo nemške študije je bil njegov učinek na hitrejšo prebavo tudi klinično dokazan.

Kako Donat pospešuje prebavo?

Naravna mineralna voda Donat deluje na osnovi osmoze. Sulfatni ioni iz celic črevesne stene posrkajo vodo in mehčajo blato, magnezij pa sprošča mišice in olajša peristaltiko oz. potiskanje blata iz telesa. Tako so učinki Donata mehanski in ne kemični, s čimer ne povzroča odvisnosti ali negativnih posledic. Preberite si več o njegovem delovanju.

Da lahko z njim dosežete želeni učinek, morate Donat predvsem pravilno uživati. Pri tem vam je lahko v pomoč tudi naša aplikacija Donat Moments za iOS ali Android, ki vas spomni na redno uživanje priporočenih količin in tako poskrbi za pravilno doziranje. Ker Donat blaži tudi nekatere druge zdravstvene težave, denimo zgago ali glavobol, vam lahko aplikacija pomaga vzdrževati pravilen režim pitja, potreben za uspešnejše odpravljanje teh tegob.

Kako dolgo poteka prebava sadja

Sadje z večjo vsebnostjo vode in manj vlaknin, denimo lubenica ali melona, se običajno prebavi hitreje kot tisto z več vlakninami, kot so jabolka ali hruške. Vendar pa točni časi prebave niso univerzalno določeni, saj je prebava sadja odvisna od vsebnosti vlaknin, sladkorjev, kislin in kombinacije z drugo hrano. Tudi način priprave igra vlogo pri hitrosti prebave (surovo, kuhano, zmiksano).

Če pojemo le sadje, slednje običajno zapusti želodec v 20 do 40 minutah. Ampak če ga zmešamo z drugimi živili – na primer z jogurtom ali ga zaužjemo po kosilu, pa njegova prebava traja dlje.

Sicer pa zdrava prebava omogoča sočasno prebavljanje različnih vrst hrane, zato mešanje različnih vrst sadja običajno ne povzroča težav – razen pri ljudeh z zelo občutljivo prebavo.

Kako dolgo poteka prebava zelenjave

V primerjavi s sadjem prebava zelenjave traja nekoliko dlje, predvsem na račun vlaknin. Najhitreje prebavljiva je zelenjava, ki vsebuje veliko vode. Kumare, paprika, paradižnik bodo denimo potrebovali le okrog 30 minut, da zapustijo želodec in gredo naprej skozi prebavni trakt.

Zelenjava iz družine kapusnic, vključno z ohrovtom, cvetačo, brokolijem in drugimi, se običajno v želodcu zadrži okrog 40 minut.

Na drugi strani obstaja tudi počasi prebavljiva zelenjava: korenje, pesa in druge korenovke se običajno prebavijo v približno 50 minutah. Krompir, maslene buče, artičoke, sladki krompir, koruza itd. se prebavijo v približno 1 uri. Velja pa pri tem poudariti, da čas varira glede na posameznika in kombinacije drugih živil.

Prebava žit

Prebava različnih žit in ogljikovih hidratov traja dlje kot prebava sadja in zelenjave.

Žitarice, kot so rjavi riž, ajda in oves, potrebujejo približno uro in pol, da izstopijo iz želodca, stročnice, kot so čičerika, leča, fižol, pa potrebujejo še več – približno dve uri.

Prebava mesa

Med mesnimi izdelki najhitreje poteka prebava nemastnih rib (trska, som, list, morski sadeži itd.), ki bodo v približno 30 minutah zapustile želodec. Bolj mastne ribe (losos, sardele, postrv itd.) pa se bodo prebavile v približno 50 minutah.

Druge vrste mesa se prebavljajo dlje. Piščanec in puran sta najhitrejši možnosti. Goveje meso, jagnjetina in zlasti svinjina pa za popolno prebavo potrebujejo veliko več časa.

Prebava mlečnih izdelkov

Posneto mleko in sir z nizko vsebnostjo maščob (na primer skuta z nizko vsebnostjo maščob ali rikota) se v povprečju prebavijo v 1,5 ure, medtem ko skuta iz polnomastnega mleka in mehki siri zapustijo želodec v 2 urah. Trdi siri iz polnomastnega mleka potrebujejo do 5 ur, da se pravilno prebavijo.

Prebava jajc

Jajčni rumenjak zapusti želodec v 30 minutah, medtem pri jajcu čas praznjenja želodca traja še 15 minut dlje.

Prebava semen in oreščkov

Semena, bogata z maščobami (na primer sezamova in sončnična semena, pa tudi bučna semena), potrebujejo približno 2 uri, da se prebavijo.

Oreški (surovi arašidi, mandlji, indijski oreški, orehi itd.) za prebavo potrebujejo približno 2,5 do 3 ure.

NAMIG: Ni vam treba nenehno kukati na uro

Preden začnete štopati, koliko časa potrebujete od zaužitja hrane do odhoda na stranišče, naj vas spomnimo, da so informacije o prebavi zgolj približne. Opisujejo, kako dolgo v povprečju traja, da določena vrsta hrane zapusti želodec. A če so vaše izkušnje drugačne, ni takojšnjega razloga za paniko, saj se prebava od človeka do človeka nekoliko razlikuje.

Točen čas je odvisen tudi od živil, ki jih kombinirate v obroku, pa tudi od načina prehranjevanja (kako dobro prežvečite vsak grižljaj, denimo).

A če vas vseeno muči upočasnjena prebava, si obvezno preberite naše nasvete za odpravljanje zaprtja.

Težko prebavljiva živila

Najprej si oglejmo, katera živila so težko prebavljiva in se jim je najbolje izogibati, če je vaš cilj hitra prebava.

Ocvrta in mastna hrana

Takšne jedi imajo izredno veliko maščob in malo vlaknin, zato nikoli niso dobra odločitev za vašo prebavo (in splošno zdravje). Ko se prehranjujemo z ocvrto hrano, obstajata dva scenarija: lahko se hitro premika po telesu in povzroči drisko, lahko pa ostane v prebavnem traktu dlje časa, kar vodi do napihnjenosti in občutka sitosti.

Agrumi

Na splošno so agrumi (citrusno sadje) dobri za hitro prebavo, saj so bogati z vlakninami, a nekaterim povzročajo prebavne težave. Če opažate, da vam pomaranče ali drugi agrumi škodijo, poskrbite, da jih ne zaužijete preveč naenkrat.

Rafinirani sladkorji, umetna sladila in fruktoza

Umetna sladila so težko prebavljiva in ​​običajno potujejo po vašem sistemu neprebavljeni, zato telesu ne dajejo veliko hranil. Poleg tega negativno vplivajo na črevesne mikrobe v prebavnem traktu, kar lahko privede do številnih zdravstvenih težav. Če uživate prehrano s preveč sladkorja, se lahko pojavijo krči in driska. Seveda pa ob energijskem presežku tudi redijo, prekomerni kologrami pa pomenijo stres za celoten organizem in seveda tudi prebavni sistem.

Stročnice

Stročnice so vsekakor odličen vir hranilnih snovi, saj vsebujejo največ beljakovin med rastlinskimi živili, pa tudi vlaknin, vendar so lahko nekoliko težje prebavljive. Pogosto povzročijo nastanek plinov in krčev, saj telesu primanjkuje encimov, potrebnih za razgradnjo sladkorjev v njih. Zato v debelo črevesje vstopijo neprebavljene, tu pa jih fermentira črevesna mikrobiota in pri tem izdeluje pline, ki vodijo v napihnjenost

Kapusnice

Zelenjava iz družine kapusnic, denimo brokoli in zelje, vsebuje iste sladkorje kot stročnice, zato jo je težko prebaviti. Če imate težave s prebavo, lahko poskusite uživati termično obdelane kapusnice, saj kuhanje olajša njihovo prebavo.

Začinjena hrana

Pri nekaterih ljudeh sta po zaužitju začinjene hrane pogosto prisotni počasna prebava in zgaga, ki ju povzroča kapsaicin v čili papriki.

Mlečni izdelki

Mlečni izdelki so lahko težko prebavljivi za ljudi z laktozno intoleranco. Če takšnih živil ne morete izločiti iz prehrane, lahko s pomočjo tablet brez recepta vsaj delno nadomestite manjkajoči encim, potreben za nemoteno prebavo mlečnih izdelkov.

Kava

Kava je še en pogost krivec za draženje želodca, ker spodbuja proizvodnjo kisline v želodcu. To lahko povzroči vnetje in zgago. Poleg tega kofein, ki ga najdemo v kavi in ​​drugih kofeinskih napitkih, deluje kot diuretik (spodbuja izločanje urina), s tem pa lahko vodi celo v dehidracijo in/ali zaprtje, posebej če že nasploh ne uživamo dovolj tekočine.

Če trpite za prebavnimi težavami, poskusite omejiti vnos kave in je ne uživajte na prazen želodec.

Uporabite prehranski dnevnik

Če vaša prebava ne deluje, kot bi morala, je nujno čim prej najti krivca. Če slednjega predstavlja katero od živil na vašem jedilniku, lahko ugotovite s hitro in preprosto metodo: prehranskim dnevnikom.

Vanj si vsakodnevno zabeležite, katera živila ste uživali. Če bodo na listi tudi katera z zgornjega seznama težje prebavljivih živil, bodite pozorni in poskusite zmanjšati njihov vnos. Spremljajte, kako se vaše telo odziva, in glede na ugotovitve prilagajajte jedilnik. Uživanje problematične hrane bodisi omejite bodisi poiščite alternative, ki vam ne povzročajo težav.

Katera živila so hitro prebavljiva

Med živila s krajšim tranzitnim časom spadajo:

• toast: nekateri ogljikovi hidrati v njem se razgradijo že med postopkom pečenja;
• banane: so odličen vir ogljikovih hidratov, vlaknin, kalija in drugih vitaminov in mineralov, obenem pa večina ljudi nima težav z njihovim prebavljanjem (osebe z IBS naj bodo pozorne na zrele banane);
• jajca: jajca niso le enostavna za pripravo, ampak tudi lahka za prebavo;
• sladki krompir: je vir topnih vlaknin, ki so lažje prebavljive kot netopne vlaknine (ki pa imajo tudi številne koristi!), prav tako pa poveča količino črevesju koristnih bakterij;
• piščanec: je vir pustih beljakovin in potrebuje za prebavo manj časa kot druge vrste mesa.

Pogoste prebavne težave in stanja

Če ste na svoj jedilnik že umestili živila, koristna za hitro prebavo, a ne opažate napredka, imate morda težave s prebavljanjem določene vrste hrane ali pa celo trpite za katero od bolezni prebavil. Če vas težave, kot so refluks kisline, napihnjenost, bolečine v trebuhu, krči, zaprtje, plini ali driska, pestijo le občasno, običajno ni razloga za skrb. Če pa te probleme redno doživljate ali postanejo kronični, se čim prej posvetujte s svojim zdravnikom.

Spodaj si oglejte nekaj možnih bolezenskih stanj, ki so lahko vzrok za vaše težave:

Laktozna intoleranca

Mlečni izdelki so morda težko prebavljivi za ljudi, ki nimajo encima laktaze, ki je potreben za prebavo sladkorja laktoze v mleku in v drugih mlečnih izdelkih. Posledično povzročajo drisko, želodčne krče, pline in napihnjenost. Takšni simptomi niso razlog za zaskrbljenost, saj lahko izginejo s prehodom na mlečne izdelke brez laktoze ali z uporabo dodatkov brez recepta, ki bodo telesu pomagala nadomestiti manjkajoči encim.

Celiakija

Gluten v živilih, ki vsebujejo pšenico, rž in ječmen, povzroča težave ljudem s celiakijo. Njihova telesa identificirajo gluten kot škodljiv in reagirajo tako, da napadejo ta protein, ko doseže tanko črevo, s tem pa poškodujejo črevesje.

V primeru, da zaznate simptome, kot so utrujenost, napihnjenost in bolečine v trebuhu, driska (še posebej, če ima vaše blato neprijeten vonj ali je videti mastno) in nepojasnjena izguba teže, imate morda celiakijo. Takoj obiščite zdravnika, da se izognete zapletom. Za celiakijo sicer trenutno ni zdravila, vendar imajo lahko bolniki ob dieti brez glutena povsem normalno življenje.

Zgaga, refluks kisline in GERB

Zgornje tri izraze pogosto enačimo, čeprav dejansko opisujejo različna, a še vedno povezana stanja in simptome.

Refluks kisline (gastroezofagealni refluks) je precej pogosta težava, ki nastane zaradi vračanja želodčne kisline v požiralnik. V primeru, da se refluks kisline pojavi v kronični in hujši obliki, ga opredelimo kot GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen). Zgaga je simptom tako refluksa kisline kot GERB.

Ko se želodčna kislina vrne nazaj v požiralnik, se pojavi zgaga, pekoč občutek, ki je lahko neprijeten, a tudi problematičen, sploh če se pojavlja nekajkrat na teden. V tem primeru se posvetujte z zdravnikom, saj lahko pogostejša zgaga preide v gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB).

Sindrom razdražljivega črevesja (IBS)

Ta bolezen (kot že ime pove) draži črevesje in je znana po simptomih, kot so krči, bolečine v trebuhu, zaprtje, driska, napihnjenost in plini. Tako kot pri celiakiji tudi za IBS ni zdravila ali zdravljenja, vendar vam lahko spremembe v prehrani pomagajo ohraniti ravnovesje in se izogniti slabemu počutju.

Literatura:

Sensoy, Ilkay. “A review on the food digestion in the digestive tract and the used in vitro models.” Current research in food science vol. 4 308-319.

Asnicar, Francesco et al. “Blue poo: impact of gut transit time on the gut microbiome using a novel marker.” Gut vol. 70,9 (2021): 1665-1674.

Lee, Yeong Yeh et al. “How to assess regional and whole gut transit time with wireless motility capsule.” Journal of neurogastroenterology and motility vol. 20,2 (2014): 265-70.

Procházková, Nicola, et al. “Advancing Human Gut Microbiota Research by Considering Gut Transit Time.” Gut, vol. 72, 1 (2023): 180-191.

“How Long Does It Take to Digest Food?” Medical News Today, 2024, https://www.medicalnewstoday.com/articles/319583. Accessed 20 Nov. 2024.

Patricia, J. J., and A. S. Dhamoon. “Physiology, Digestion.” StatPearls, StatPearls Publishing, 12 Sept. 2022, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK544242/. Accessed 20 Nov. 2024.

“How Long Does It Take to Digest Food?” Healthline, Healthline Media, 2024, https://www.healthline.com/health/how-long-does-it-take-to-digest-food. Accessed 20 Nov. 2024.

“How Long Does It Take for Food to Digest?” Mayo Clinic, 2024, https://www.mayoclinic.org/digestive-system/expert-answers/faq-20058340#:~:text=After%20you%20eat%2C%20it%20takes,move%20through%20the%20entire%20colon. Accessed 20 Nov. 2024.

“How Long Does It Take to Digest Food?” Healthline, Healthline Media, 2024, https://www.healthline.com/health/how-long-does-it-take-to-digest-food#digestive-problems. Accessed 20 Nov. 2024.

“How Long Does It Take to Digest Food?” Cleveland Clinic Health Essentials, 2024, https://health.clevelandclinic.org/how-long-does-it-take-to-digest-food. Accessed 20 Nov. 2024.