Mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa - vloga zdravnikov družinske medicine

UVOD

Rak debelega črevesa je eden vodilnih javnozdravstvenih problemov v svetu in tudi Hrvaška ter Slovenija nista izjemi. Preventiva in zgodnje odkrivanje sta ključnega pomena za boj proti tej bolezni, za uspešnost zdravstvenih sistemov v boju z njo pa je potrebno multidisciplinarno sodelovanje znotraj zdravstvenega sistema, kakovosten preventivni program in prepoznan pomen vloge in položaja zdravnika družinske medicine znotraj sistema, ki mu omogoča, da je ključni udeleženec pri izvajanju nacionalnih preventivnih programov.

EPIDEMIOLOŠKI PODATKI

Rak debelega črevesa in danke (kolorektalni rak) je tretji najpogostejši rak na svetu, takoj za rakom dojke in rakom pljuč. Po ocenah Svetovne organizacije za raziskovanje raka vsako leto za njim zboli skoraj 2 milijona ljudi, 0,95 milijona pa jih umre. Rak debelega črevesa in danke je najpogostejša rakasta bolezen na Hrvaškem. V povprečju vsako leto za rakom debelega črevesa zboli približno 3600 ljudi, od tega je približno 60% moških. Vsako leto v Sloveniji za to boleznijo zboli več kot 1300 ljudi.

Čeprav je pogostejši pri starejših ljudeh, je izjemno pomembno vedeti, da je petina obolelih mlajših od 60 let. Po podatkih, če je rak debelega črevesa odkrit pravočasno, v lokaliziranem stadiju, je stopnja preživetja 90%. Ravno ta podatek poudarja pomen preventive in pravočasne diagnoze.

ETIOLOGIJA, KLINIČNA SLIKA IN DIAGNOZA

Natančni vzroki za nastanek raka debelega črevesa še vedno niso definirani, vendar pa so nam danes že znani rizični faktorji za njegov nastanek, oziroma dejavniki tveganja za nastanek – kajenje, alkohol, debelost, premalo telesne aktivnosti, po nekaterih raziskavah tudi prehrana, bogata z rdečim mesom. Dejavnika tveganja, na katera ne moremo vplivati, sta višja starost in genetska predispozicija.

Klinična slika je odvisna od lokalizacije samega raka in stopnje razvoja. V zgodnjih fazah bolezni je lahko bolnik brez kakršnih koli simptomov ali pa so ti tako neopazni, da jih bolnik ne dojema kot pomembne. Nenačrtovana izguba teže, kri v blatu, posledično pojav anemije, spremembe v konsistenci blata in/ali načinu odvajanja blata, nelagodje v trebuhu in občutek, da črevesje ni popolnoma izpraznjeno lahko kaže na rak debelega črevesa. V primeru omenjenih težav je potrebna diagnostična obdelava. V napredovali fazi bolezni so simptomi in težave odvisni od lokalizacije metastaz.

Diagnozo postavimo na podlagi patohistološke potrditve bolezni: na podlagi biopsije ali kirurškega posega. Diagnostična obdelava za določitev stadija bolezni mora vsebovati: anamnezo in klinični pregled, kompletno krvno sliko, biokemične preiskave krvi, CEA-test, RTG srca in pljuč, MSCT abdomna in medenice (z iv. in peroralnim kontrastom), kolonoskopijo. Nadaljnja obdelava je odvisna od stadija bolezni in izbrane možnosti zdravljenja.

Zdravljenje bolnikov z rakom debelega črevesa je multidisciplinarno, po predpisanih protokolih, odvisno od stadija razširjenosti bolezni. Osnovna metoda zdravljenja raka debelega črevesa je kirurška odstranitev tumorja. Kirurško zdravljenje je lahko radikalno ali paliativno, odvisno od razširjenosti bolezni, sama vrsta operativnega posega pa je odvisna od lokalizacije rakaste tvorbe. Poleg kirurškega zdravljenja se izvaja zdravljenje s kemoterapijo in radioterapijo, odvisno od stadija razširjenosti bolezni.

VLOGA ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

Zdravnik družinske medicine ima eno ključnih vlog pri preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in spremljanju bolnikov z rakom debelega črevesa. Glede na svoj položaj v zdravstvenem sistemu, ki mu omogoča stalno spremljanje pacienta, ob poznavanju osebne in družinske anamneze, navad, dejavnikov tveganja ter psihosocialnih, ekonomskih in drugih razmer, v katerih pacient živi in ​​dela, je njegova vloga nesporna. Pravočasno prepoznavanje oseb z dejavniki tveganja za nastanek raka ter pravočasna in ciljna napotitev na zdravljenje ob sumu na raka je vsakodnevna naloga zdravnikov družinske medicine. Poleg naštetega zdravnik družinske medicine spremlja pacienta skozi celoten proces zdravljenja, ga vodi skozi zdravstveni sistem in skrbi za vse njegove potrebe. Vloga zdravnika družinske medicine poleg skrbi za pacienta samega vključuje tudi koordinacijo drugih specialistov, ki sodelujejo pri zdravljenju in spremljanju, od patronažne oskrbe, nege na domu, organizacije paliativne oskrbe, psihološke pomoči ipd.

V državah, kjer ima zdravnik družinske medicine ključno vlogo pri izvajanju preventivnega programa zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa, je dokazano, da se prebivalci bolje odzivajo na preventivne programe, posledično pa so tudi rezultati zdravljenja teh bolnikov boljši. V Sloveniji lahko vidimo pozitiven primer dobro delujočega preventivnega programa, zahvaljujoč maksimalni vključenosti in angažiranosti zdravnikov družinske medicine. Program Svit je v Sloveniji prisoten od leta 2009. Po podatkih iz Registra raka je pomembno prispeval k zmanjšanju števila novih primerov raka debelega črevesa in raka danke ter s tem k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. Doslej so v programu odkrili 3800 primerov raka, 29.800 osebam pa so odstranili napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Evropske smernice za zagotavljanje kakovosti presejanja in diagnosticiranja raka navajajo, da je za izvajanje dobro zasnovanega presejanja potrebno, da ga izvajamo organizirano, uporabljamo najsodobnejše podatke, določimo natančne kriterije za izključitev iz presejanja in omogočiti, da bo program brezplačen in uporaben za celotno populacijo, ter da ima zdravnik družinske medicine eno ključnih vlog pri izvajanju tega programa.

V kontekstu pandemije virusa SARS-COV-2 bomo šele videli, kakšne posledice je pustil na zdravju naših sodržavljanov, med drugim tudi na odzivnost na Državni preventivni program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in na splošno o zgodnjem prepoznavanju in pravočasnem zdravljenju bolnikov z rakom debelega črevesa kot tudi bolnikov z drugimi onkološkimi diagnozami.

Poleg vsega naštetega ne smemo pozabiti na pomen ozaveščanja javnosti o raku debelega črevesa, dejavnikih tveganja za njegov nastanek, na katere lahko vplivamo, pa tudi na pomen odzivanja na Državni preventivni program, z namenom pravočasnega diagnosticiranja in zdravljenja bolnikov. Odgovornost za navedeno je tako na zdravstvenem sistemu kot tudi na državljanih samih.

ZAKLJUČEK

Rak debelega črevesa je eden izmed zdravstvenih izzivov današnjega časa, tako v Sloveniji kot v svetu. Preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni sta izjemnega pomena, eno ključnih vlog pa ima zdravnik družinske medicine s svojim timom. Aktivnejše vključevanje zdravnikov družinske medicine v izvajanje državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa, ob zavedanju pomena svoje vloge pri tem, je eden ključnih dejavnikov za izboljšanje obravnave bolnikov in za izboljšanje izvajanja samega programa.