Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je že dolgo znana po svojih neprijetnih simptomih, kot je zgaga, vendar zgaga ni le spremljevalec GERB. Tu so še funkcionalne motnje prebavil, ki ne kažejo jasnih strukturnih sprememb, pa kljub temu močno vplivajo na vsakodnevno življenje bolnikov.
Pri prvem koraku odpravljanja zgage pogosto slišimo znane nasvete: spremenite naklon vzglavja, izogibajte se določeni hrani, zmanjšajte stres … Toda kaj, če ti koraki niso dovolj?
Raziskave kažejo, da lahko stres pomembno prispeva k poslabšanju simptomov, saj lahko sproži kompleksne fiziološke in psihološke odzive, ki vplivajo na delovanje prebavil. Zato je pomembno raziskati alternative, ki lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja.
Preberite, zakaj klasični pristopi in farmakološka zdravila pogosto ne prinesejo olajšanja in kaj lahko še storite.
Zgaga: ne le simptom GERB, ampak tudi kazalnik drugih motenj požiralnika
Zgaga je najpogostejši simptom gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB), ki prizadene velik del prebivalstva in je vse bolj razširjena tudi med mladimi. Pri gastroezofagealni refluksni bolezni se vsebina želodca vrača nazaj v požiralnik, kar povzroča neprijetne simptome, kot so zgaga, regurgitacija, kronični kašelj in hripavost, ter lahko sčasoma povzroči spremembe na steni požiralnika. Vendar zgaga ni izključno spremljevalka GERB.
Namreč približno 70 % tistih ljudi, ki se spopadajo z zgago, ne kaže znakov poškodb na požiralniku. Zgaga je torej lahko simptom neerozivne refluksne bolezni (NERB), pri kateri pride do povečane količine refluksa brez poškodbe požiralnika, refluksne preobčutljivosti ali funkcionalne zgage.
Zgaga je tako del tudi funkcionalnih motenj prebavil. Funkcionalne motnje prebavil so kronične težave v prebavilih, ki pa ne kažejo na strukturne spremembe, prav tako ni opaziti biokemičnih odstopanj, ki bi lahko razložile težave, s katerimi se srečujejo bolniki. Kljub temu pa bolnik občuti težave, kot so na primer pri sindromu razdražljivega črevesja bolečine v trebuhu, napihnjenost, kronično drisko ali zaprtost.
Funkcionalna zgaga se izraža v pekoči bolečini ali občutku za prsnico, podobnemu tistemu pri GERB, vendar pri tem ni znakov poškodb sluznice požiralnika in ni povečanega refluksa kisline niti ni povezave med simptomi zgage in prisotnostjo refluksa kisline. Diagnoza funkcionalne zgage se postavi po izključitvi GERB in NERB.
Ob vsem pa funkcionalna zgaga ter GERB in NERB močno vplivajo na kakovost življenja bolnikov. Povzročajo stalno zaskrbljenost, zmanjšano produktivnost na drugih življenjskih področjih, nekakovosten spanec …
Diagnoza funkcionalne zgage mora vključevati vse naštete kriterije Roma IV:
- pekoč občutek ali bolečina za prsnico vsaj dvakrat na teden v zadnjih 6 mesecih,
- simptomi se ne izboljšajo ob uporabi optimalne farmakološke terapije (antacidi, antagonisti receptorjev H2, zaviralci protonske črpalke),
- odsotnost dokazov za gastroezofagealni refluks ali eozinofilni ezofagitis,
- odsotnost večjih motoričnih motenj požiralnika (odsotnost peristaltike, difuzni ezofagealni spazem …).
Vzroki za zgago so večplastni
Zgaga je v zahodnem svetu izjemno razširjena. Raziskave kažejo, da se z njo spopada od 21 pa tudi do 40 % prebivalstva. Vzroki za zgago so večplastni in običajno povezani z življenjskim slogom, na primer s slabimi prehranjevalnimi navadami, debelostjo, kajenjem, ter v veliki meri s stresom.
Kot pri drugih funkcionalnih motnjah prebavil tudi pri funkcionalni zgagi natančni mehanizmi ostajajo nejasni. Vendar pa študije nakazujejo preobčutljivost visceralnih živcev požiralnika in spremenjeno delovanje osi črevesje–možgani.
Ker funkcionalna zgaga ni posledica povečanega refluksa kisline, se ena hipoteza nanaša na povečano prepustnost sluznice. To lahko škodljivim snovem omogoči dostop do globljih plasti požiralnika, kjer lahko sprožijo vnetni odziv. Ta vnetni odziv povzroči periferno preobčutljivost živcev požiralnika. Mogoč vzrok je tudi centralna preobčutljivost dela možganov, ki nadzorujejo bolečino in se lahko aktivirajo zaradi kognitivnih dejavnikov, kot so psihološke stiske, stres, anksioznost … Preobčutljivost požiralnika se lahko kaže, ko neboleči dražljaji postanejo boleči ali se bolečinski dražljaji okrepijo.
Zgaga: zakaj splošni nasveti morda niso dovolj in kaj še storiti
Prvi korak pri zdravljenju zgage je sprememba življenjska sloga, kar vključuje prilagoditev prehrane, več primernega gibanja, zmanjšanje telesne teže, opustitev kajenja, obvladovanje stresa …
Za splošne ukrepe proti zgagi priporočamo naslednje:
- spanje s privzdignjenim vzglavjem,
- uživanje manjših in pogostejših obrokov,
- zadnji obrok naj bo vsaj tri ure pred spanjem,
- po jedi si privoščite sprehod,
- prehrana z malo maščobami,
- izogibanje živilom, kot so čokolada, paradižnik, limona, poprova meta, kava.
Čeprav se ti nasveti pogosto uporabljajo in ste za vse najverjetneje velikokrat slišali, pa običajno niso dovolj učinkoviti in ne prinašajo veliko olajšanja.
Na drugi strani pa prav tako glavni farmakološki pristopi, ki jih predpiše zdravnik, kot so antacidi, zaviralci protonske črpalke, prokinetiki, antagonisti receptorjev H2 …, pri funkcionalni zgagi niso učinkoviti. Ti glavni farmakološki terapevtski pristopi ne obravnavajo vzrokov težave, niso usmerjeni v mehanizme refluksa in ne okrepijo antirefluksne pregrade ali pospešijo očistka ezofagealnega refluksa.
Berite naprej, da ugotovite, kaj lahko še storite.
Razkrijmo vpliv stresa na simptome zgage
Povezava med stresom in zgago je kompleksen pojav, ki zajema tako psihološke kot fiziološke odzive, ki se pojavljajo v obdobju stresa. Ko smo v stresu, telo aktivira odziv »boj ali beg«, ki je sicer naraven evolucijski odziv, namenjen zaščiti telesa pred nevarnostjo in učinkovitemu prilagajanju na okolje. Vendar pa lahko kroničen in pretiran stres negativno vpliva na delovanje organskih sistemov, predvsem prebavnega trakta. Povišana raven anksioznosti in stresa lahko vpliva na prebavila in požiralnik na več načinov:
- spremembe v motiliteti, peristaltiki prebavil, kar na primer privede do upočasnjenega praznjenja želodca in posledično povečanega pritiska v želodcu;
- povečana prepustnost sluznic prebavnega sistema;
- spremenjena visceralna občutljivost požiralnika za bolečino, kjer študije kažejo, da psihološki stres vpliva tudi na zaznavanje bolečine nociceptorjev, prostih končičev bolečinskih vlaken;
- slabša sposobnost obnavljanja in prekrvitev sluznice prebavil;
- aktivacija imunskih celic in okrepljeni vnetni procesi, ki lahko povečajo občutljivost bolečinskih vlaken;
- omejeno ali čezmerno izločanje želodčne kisline, pri čemer študije kažejo na povečano izločanje kisline zaradi stresa pri nekaterih posameznikih, medtem ko drugi izkušajo zmanjšano izločanje je kisline v času stresa;
- spremembe v delovanju osi črevesje–možgani ter spremembe na delih možganov, ki so odgovorni za zaznavanje bolečine, kot sta amigdala in prefrontalni korteks.
Te spremembe lahko privedejo do različnih motenj in bolezni požiralnika, kot so GERB, refluksna preobčutljivost in funkcionalna zgaga.
Že pri zdravih ljudeh se lahko čezmeren stres izrazi kot fiziološki odziv, ki se akutno kaže v obliki bolečin. Ko pa gre za človeka s preobčutljivim prebavnim traktom, je pogosto že rahel stres sprožilec pretiranega odziva v živčnih poteh, kar poslabša simptome ali jih celo znova zažene.
Strokovnjaki menijo, da so funkcionalne motnje prebavil pogosto posledica vsakodnevnega stresnega okolja in tesnobe. V eni študiji so na primer opazili, da so bolniki s funkcionalno zgago, ki so bili zadnjih šest mesecev stalno v stresu, doživljali hujše simptome zgage kot zdravi posamezniki. Bolniki s funkcionalno zgago tudi pogosteje poročajo o višji stopnji tesnobe kot na primer pacienti z GERB. Poleg tega je funkcionalna zgaga pogosto v soobstoju z drugimi motnjami osi črevesje–možgani, kot sta sindrom razdražljivega črevesja in funkcionalna dispepsija.
Poleg tega se v času stresa velikokrat zatekamo k nezdravim prehranjevalnim navadam ter se pogosteje odločamo za hitro, mastno in sladko hrano, pa tudi za alkohol in kavo, kar lahko sproži simptome zgage ali jih poslabša.
Na prvi pogled se zdi, da je to nerešljiva težava, vendar lahko porušeno ravnovesje osi črevesje–možgani znova vzpostavimo z ustreznimi nevrološkimi in hormonskim signali, ki pa jih sprožimo z ustreznim življenjskim slogom, ki zajema prehrano, bogato z vlakninami, zadosten spanec, redno telesno aktivnost, čuječnost, meditacijo ter umirjanje živčnega sistema z dihalnimi in sprostitvenimi tehnikami.
Alternativne rešitve za uravnavanje zgage, povezane s stresom
Dihalne in sprostitvene tehnike: ključ do zdrave gastroezofagealne pregrade
Dobro delujoča gastroezofagealna pregrada, ki vključuje dober tonus spodnjega požiralnikovega sfinktra, pritisk kruralne trebušne prepone in nespremenjen Hisov kot, je ključna za zdravje požiralnika.
Pomembnost dobrega delovanja spodnjega požiralnikovega sfinktra
Spodnji požiralnikov sfinkter je mišica, ki deluje kot vrata med želodcem in požiralnikom. Med obroki se ta mišica krči, zapirajoč prehod, medtem ko se med požiranjem sprosti oziroma odpre, da omogoči prehod hrane in tekočine v želodec. Občasne so tudi prehodne sprostitve, ki niso povezane s požiranjem in omogočajo izpust plinskih mehurčkov (spahovanje, kolcanje).
Če spodnji požiralnikov sfinkter ni dovolj zaprt ali se sprosti ob neprimernem času, lahko pride do refluksa želodčne kisline v požiralnik in grlo. Stik želodčne kisline s sluznico požiralnika občutimo kot zgago. Opažajo, da imajo bolniki z GERB pogostejše prehodne sprostitve spodnjega požiralnikovega sfinktra. Na tonus te mišice vplivajo prehrana ter hormonski in nevronski signali.
Medtem ko že vemo, da ima prehrana velik vpliv na tonus požiralnikovega sfinktra, pa je manj znano, da na tonus spodnjega požiralnikovega sfinktra pozitivno učinkujejo sprostitvene tehnike z globokim dihanjem.
Dihanje s trebušno prepono v kombinaciji z drugimi sprostitvenimi tehnikami poveča pritisk diafragme in tako tudi pritisk požiralnikovega sfinktra, kar zmanjša pogostost refluksa in s tem povezane zgage.
Trebušna prepona – anatomsko in funkcionalno sestavni del antirefluksne pregrade
Morda spregledan, toda izjemno učinkovit način za obvladovanje simptomov zgage je pravilno dihanje. Dihanje je nekaj, za kar večina ljudi misli, da obvlada, vendar je ravno nasprotno. Večina ljudi glavni dihalni organ uporablja neučinkovito. In ne, to niso pljuča, temveč trebušna prepona.
Trebušna prepona, imenovana tudi diafragma, je ploščata mišica, ki ločuje prsno in trebušno votlino ter je glavna respiratorna mišica, saj opravi kar 80 % potrebnega mišičnega dela za dihanje.
V sproščenem stanju trebušna prepona tvori obliko kupole. Za dihanje je najpomembnejši rebrni del diafragme, ki razširi spodnji rebrni lok, medtem ko kruralni del diafragme nima tako ključne dihalne vloge in ne spreminja opazno dimenzij rebrnega loka, je pa zato močno vključen v gastroezofagealne funkcije, kot je požiranje, in deluje kot pomemben del pregrade gastroezofagealnega refluksa.
Ocenjujejo, da je 85 % celotne antirefluksne pregrade mogoče pripisati diafragmi. Torej diafragma deluje kot ventil in pomaga ohranjati kislino v želodcu, kjer je potrebna za prebavo hrane.
Optimizacija delovanja trebušne prepone je ključ do učinkovite antirefluksne pregrade
Na učinkovitost naše trebušne prepone vplivajo številni dejavniki. Obremenjujoč življenjski slog, kot so nezdrave prehranjevalne navade, ki privedejo do čezmerne telesne teže, pomanjkanje telesne dejavnosti, kronični stres in slaba telesna drža (sklonjena drža ali preveč razširjen prsni koš), pa tudi kajenje, ki zmanjšuje elastičnost dihalnih tkiv – vse to lahko privede do zmanjšanega delovanja trebušne prepone.
Diafragma mora delovati usklajeno s trebušnimi in prsnimi mišicami ter fiksatorji zgornjega dela prsnega koša, da lahko opravlja svojo vlogo učinkovito. Pri ljudeh, ki trpijo za GERB, je opaziti neuravnoteženost med temi mišicami, kar povzroči, da je prsni koš v položaju, ki ga imenujemo sindrom odprtih škarij. To posledično spremeni vzorec dihanja, saj diafragma postane manj aktivna, kar zmanjšuje moč antirefluksne pregrade in celo povečuje tveganje za hiatalno kilo.
Po drugi strani pa dejavnosti, ki krepijo trebušno prepono, kot sta trebušno dihanje in telesna aktivnost, povečajo tonus spodnjega požiralnikovega sfinktra in izboljšajo peristaltiko požiralnika, ki je pomemben del antirefluksne pregrade.
Trebušna prepona je skeletna mišica, nad katero lahko deloma izvajamo prostovoljni nadzor, zato je njeno delovanje mogočne izboljšati z različnimi tehnikami respiratorne terapije, med katerimi je ključen trening diafragmalnega dihanja.
Primerne dihalne vaje vodijo v povečanje mišičnega tonusa diafragme, s čimer izboljšamo razširjenost prsnega koša in čiščenje dihalnih poti ter krepimo dihalne mišice. Krepitev diafragme lahko tako izboljša delovanje antirefluksne pregrade.
Študije kažejo, da lahko že kratkotrajno (30 min) ali dolgoročno (več tednov po nekaj minut na dan) dihanje s trebušno prepono znatno izboljša delovanje antirefluksne pregrade. Po večmesečnem treningu pa se je izrazito zmanjšala tudi potreba po zdravilih.
Druge učinkovite intervencije za zdravje požiralnika
Med drugimi bolj raziskanimi vedenjskimi intervencijami za motnje požiralnika so poleg dihanja z diafragmo še kognitivno-vedenjska terapija, hipnoterapija, akupunktura in druge tehnike sproščanja.
Kognitivno-vedenjska terapija
Kognitivno-vedenjska terapija je že vrsto let učinkovito sredstvo za odpravljanje funkcionalnih motenj prebavil. Bolniki, ki več let redno obiskujejo kognitivno-vedenjsko terapijo, kjer se učijo nadzorovati svoje misli, vedenje, pa tudi fiziološke odzive telesa, poročajo o znatnem izboljšanju simptomov in duševnega zdravja.
Hipnoterapija
S hipnoterapijo, usmerjeno v požiralnik, si prizadevamo vzpostaviti globoko stanje sproščenosti in osredotočeno pozornost, ki pacientu omogoča, da se nauči obvladovati fiziološke občutke in simptome. Študija sedemtedenskega programa hipnoterapije je pokazala olajšanje zgage in izboljšanje kakovosti življenja pri bolnikih s funkcionalno zgago.
Ključni poudarki članka
Zgaga je več kot le neprijeten simptom, ki ga povzroča gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) in je v 70 % primerov indikator drugih motenj požiralnika. Kljub različnim pristopom k zdravljenju, kot so spremembe v prehrani in zdravila, se lahko zgaga še vedno izkaže za težko rešljivo težavo, še zlasti če je povezana s stresom.
Namesto da se zanašamo le na antacide, ki so včasih nujni za takojšne olajšanje, je smiselno izbrati drugačno pot in začeti odpravljati vzroke, ki se največkrat skrivajo v neuravnoteženem življenjskem slogu. Čeprav se ta pot morda zdi daljša, pa je veliko učinkovitejša, trajnejša in zdravju primernejša, saj s tem ne lajšamo le simptomov zgage, pač pa tudi izboljšujemo splošno kakovost življenja.
Zdrava trebušna prepona je ključna za preprečevanja refluksa želodčne kisline in simptomov zgage. Z razumevanjem njenega delovanja in dejavnikov, ki nanjo vplivajo negativno ali pozitivno, ter z aktivnim izvajanjem dihanja s trebušno prepono lahko preprečimo težave z refluksom ali jih ublažimo.
VIRI
Foster JA, Rinaman L, Cryan JF. Stress & the gut-brain axis: Regulation by the microbiome. Neurobiol Stress. 2017 Mar 19;7:124-136. doi: 10.1016/j.ynstr.2017.03.001. PMID: 29276734; PMCID: PMC5736941.
Halland M, Bharucha AE, Crowell MD, Ravi K, Katzka DA. Effects of Diaphragmatic Breathing on the Pathophysiology and Treatment of Upright Gastroesophageal Reflux: A Randomized Controlled Trial. Am J Gastroenterol. 2021 Jan 1;116(1):86-94. doi: 10.14309/ajg.0000000000000913. PMID: 33009052.
Jiang D, Zhuang Q, Jia X, Chen S, Tan N, Zhang M, Xiao Y. Current complementary and alternative therapy forgastroesophageal reflux disease. Gastroenterol Rep (Oxf). 2023 Oct 4;11:goad057. doi: 10.1093/gastro/goad057. PMID: 37810946; PMCID: PMC10551227.
Riehl ME, Keefer L. Hypnotherapy for Esophageal Disorders. Am J Clin Hypn. 2015 Jul;58(1):22-33. doi: 10.1080/00029157.2015.1025355. PMID: 26046715; PMCID: PMC4482465.
Zdrhova L, Bitnar P, Balihar K, Kolar P, Madle K, Martinek M, Pandolfino JE, Martinek J. Breathing Exercises in Gastroesophageal Reflux Disease: A Systematic Review. Dysphagia. 2023 Apr;38(2):609-621. doi: 10.1007/s00455-022-10494-6. Epub 2022 Jul 16. PMID: 35842548; PMCID: PMC9888515.
Yadlapati R, Gyawali CP, Pandolfino JE; CGIT GERD Consensus Conference Participants. AGA Clinical Practice Update on the Personalized Approach to the Evaluation and Management of GERD: Expert Review. Clin Gastroenterol Hepatol. 2022 May;20(5):984-994.e1. doi: 10.1016/j.cgh.2022.01.025. Epub 2022 Feb 2. Erratum in: Clin Gastroenterol Hepatol. 2022 Sep;20(9):2156. PMID: 35123084; PMCID: PMC9838103.
Wickramasinghe N, Thuraisingham A, Jayalath A, Wickramasinghe D, Samarasekara N, Yazaki E, Devanarayana NM. The association between symptoms of gastroesophageal reflux disease and perceived stress: A countrywide study of Sri Lanka. PLoS One. 2023 Nov 9;18(11):e0294135. doi: 10.1371/journal.pone.0294135. PMID: 37943748; PMCID: PMC10635461.
Izberite poglavje:
