Kaj se zgodi s prebavo, ko je telo pod stresom?

Zaradi pospešenega življenjskega tempa v 21. stoletju se o stresu vse pogosteje govori kot o enem glavnih izzivov za človekovo varnost in zdravje. Pandemija virusa SARS-CoV-2 je bila zagotovo eden od najpomembnejših povzročiteljev stresa, ki je pomembno vplival na duševno in telesno zdravje ljudi po vsem svetu. Prebavni sistem ni imun za učinke stresa, in številna prebavna stanja in težave so povezani s posameznikovo izpostavljenostjo stresu.

Kaj je stres?

Pojem stresa je v začetku prejšnjega stoletja opredelil kanadski zdravnik Hans Selye, in sicer kot »seštevek vseh poškodb in obrabe organizma v času njegovega življenja«.

Stres je telesni odziv na situacijo, ki jo človek zaznava kot grožnjo svoji fizični ali psihični celovitosti. Vse fiziološke, psihološke in vedenjske spremembe, ki se pojavijo pod vplivom stresnega dejavnika, imenujemo stresni odziv. Vsak stres poruši ravnovesje oziroma homeostazo organizma, ki se na to odzove z različnimi procesi in dejavnostmi, s katerimi poskuša ravnovesje obnoviti. Kot odziv na stres v telesu nastanejo številne spremembe – zvišanje krvnega tlaka, povečana napetost mišic, pospešeno bitje srca, glavoboli itd. Psihološki odzivi vključujejo strah, tesnobo, nemir in spremembe v sposobnosti razmišljanja. Stres je lahko akuten ali kroničen. Akutni stres se pojavi kot odziv na neposredno nevarnost in trenuten stresni dogodek, medtem ko je kronični stres posledica posameznikove dolgotrajne izpostavljenosti stresnim situacijam, kot so brezposelnost, partnerske težave, dolgotrajna preobremenjenost z delom itd. Stresno stanje je torej vsako stanje, v katerem se počutimo kakor koli ogrožene (fizično, psihično ali socialno) ali menimo, da so ogroženi naši bližnji. Izrazitost in trajanje stresnega odziva sta pogojena z značilnostmi stresorja, njegovo močjo in trajanjem, nato z osebnostnimi lastnostmi posameznika, njegovo oceno lastne odpornosti proti stresu ter oceno obsega družbene podpore, ki jo lahko pričakuje pri spoprijemanju s stresom. Odzivi na iste stresorje se lahko med posamezniki precej razlikujejo. Če nekdo ocenjuje, da bo stresno situacijo zlahka obvladal in da bo pri tem imel veliko družbene podpore, bo njegov stresni odziv šibkejši in krajši.

Kako stres vpliva na prebavila?

Prebavila so neločljivo povezana z možgani, v znanstvenih in strokovnih krogih pa vse pogosteje uporabljamo izraz »os črevesje–možgani«, da bi poudarili dvosmerno povezavo med tema sistemoma. Dogajanje v prebavnem sistemu povzroči, da se po osrednjem živčnem sistemu v možgane pošljejo signali, ki sprožijo spremembe razpoloženja, medtem ko se signali razpoloženja pošiljajo iz možganov v črevesje. Ko smo v stresu, se stresni signali po tej osi prenašajo v prebavila: možgani sproščajo stresne hormone, prebavila pa imajo receptorje za te hormone in se tako tudi sama odzovejo na stres. Na kompleksnost razmerja med stresom in prebavnim sistemom vpliva tudi dejstvo, da ima slednji svoj, enterični živčni sistem, ki prav tako prispeva k stresnemu odzivu organizma oziroma prebavil. Vendar je treba poudariti, da se na stres ne odzivamo vsi enako oziroma da se lahko odzivi in simptomi razlikujejo.

Stres lahko povzroči vrsto prebavnih težav, kot so krči, napenjanje, izguba apetita, driska, zaprtje in slabost. Poleg tega lahko stres poslabša obstoječe težave s prebavili, zlasti sindrom razdražljivega črevesja, vnetno črevesno bolezen, peptične razjede in gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB). Čeprav stres ni neposreden vzrok teh bolezni, jih lahko sproži ali poslabša obstoječe stanje. Na žalost lahko to vodi v začarani krog: zaradi teh prebavnih težav smo lahko še bolj v stresu. Ponavljajoči se stres pa lahko privede do težav s prebavili – ali pa obstoječe težave še poslabša.

Kako se spoprijeti s stresom?

Na vire stresa, zlasti akutnega, pogosto ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na svoj stresni odziv oziroma to, kako se s stresom spoprijemamo. Zdrav življenjski slog, spremembe navad, mentalna higiena, sprememba miselnosti in dojemanja situacije, spodbujanje kulture zdravja namesto bolezni so pomembni dejavniki v boju proti stresu in motnjam, ki jih povzroča.

Med ukrepi za zmanjšanje posledic stresa in njegovo obvladovanje so:
– redna in raznolika prehrana z zadostnim vnosom tekočine,
– fizična aktivnost,
– neuživanje ali zmanjšanje vnosa kofeina, nikotina in sladkorja,
– dovolj spanca in počitka,
– preživljanje časa z družino in prijatelji, zabava in sprostitev,
– poznavanje svojih meja,
– strokovna pomoč, če se s situacijo ne moremo spoprijeti sami.

Izpostavljenost zdravstvenih delavcev stresu

Raziskave kažejo, da so zdravstveni delavci med 20 poklici, ki so najbolj izpostavljeni stresu. V zadnjih treh letih so bili zdravstveni delavci zaradi pandemije COVID-19 izpostavljeni dodatnemu stresu, ki spada v kategorijo »katastrofičnega« stresa ter ima lahko hude in dolgotrajne posledice. Pandemije je zdaj konec, ni pa še jasno, kakšne bodo dolgoročne posledice. Duševno in telesno zdravje zdravstvenih delavcev je bilo med pandemijo na preizkušnji. Vendar pa so zdravstveni delavci tudi sicer izpostavljeni številnim stresnim dejavnikom, med katerimi so velike delovne obremenitve, pritiski bolnikov in njihovih družin, nezadovoljstvo z delovnimi razmerami, prevelike administrativne obremenitve, odgovornost in pogosto nošenje dela domov. Nekateri od dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na zmanjšanje stresa med zdravstvenimi delavci, so krepitev zavedanja o pomenu stroke, stalno usposabljanje, ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja z izboljšanjem delovnih razmer in podpora sodelavcev. 

Sklep

Stres je moderna »bolezen« današnjega časa. Zaradi izzivov 21. stoletja je boj proti stresu vse bolj v središču zdravstvene obravnave, saj je stres sprožilec nekaterih bolezni in stanj. Tako kot pri drugih kroničnih boleznih je tudi v boju proti stresu najpomembnejše preprečevanje. Kljub temu pa ne smemo pozabiti na strokovno pomoč, kadar je ta potrebna. 

LITERATURA

1. Matulović I, Rončević T, Sindik J. Stres i suočavanje sa stresom – primjer zdravstvenog osoblja. Sestrinski glasnik/Nursing Journal 17 (2012) 174–177.
2. Foster JA, Rinaman L, Cryan JF. Stress & the gut-brain axis: Regulation by the microbiome. Neurobiol Stress. 2017 Mar 19;7:124-136.
3. World Health Organization. Doing What Matters in Times of Stress. An Illustrated Guide; 29 April 2020, Publication. Dostupno na: https://www.who.int/publications/i/item/9789240003927. Pristupljeno 10. lipnja 2023.g.