S krepitvijo črevesja do dobrega imunskega sistema

V zahodnem svetu se je pojavnost infekcijskih bolezni zaradi izboljšane higiene ter cepiv in antibiotikov močno zmanjšala. Začeli smo se zanašati na farmacevtska sredstva, ob tem pa pozabili na svojo odgovornost pri krepitvi imunskega sistema. Vendar nas je nanjo opomnila zadnja epidemija, ki je prizadela predvsem ranljivejše skupine z oslabljenim imunskim sistemom.

Črevesje igra veliko bolj zapleteno in pomembnejšo vlogo, kot smo sprva mislili. Presega svojo primarno vlogo prebave in vpliva na prav vse telesne sisteme. Pri tem ima posebno vlogo črevesna mikrobiota, ki se vzpostavi ob rojstvu ter je s svojimi kompleksnimi prebavnimi in presnovnimi funkcijami tesno povezana z imunskim sistemom. Črevesna mikrobiota namreč skupaj s črevesnimi epitelijskimi celicami tvori zaščitno pregrado pred patogenimi organizmi, ima aktivno vlogo pri izobraževanju in funkciji imunskega sistema ter sproža protivnetne in zavira vnetne mehanizme.

Imunski sistem je izredno zapleten sistem našega telesa, ki ga tvorijo mreža imunskih celic, tkiv in beljakovinskih molekul, po katerih imunske celice komunicirajo. Njegova vitalna naloga je zaščita pred tujki, škodljivimi virusi in bakterijami, pa tudi obnova poškodovanih tkiv (celjenje ran), odstranjevanje odmrlih lastnih celic in tistih, ki se ne obnašajo »pravilno« (npr. rakave celice).

Dokler imunski sistem deluje optimalno, je neopazen. Ko deluje prešibko, imamo povečano tveganje za okužbe, kadar pa je preveč aktiven, to lahko privede do alergij, avtoimunskih bolezni idr.

Črevesje kot prva obrambna trdnjava

Črevesje je primarno mesto absorpcije hranil v telesu, v njem poteka največja izmenjava med zunanjim svetom in notranjostjo ter je stalno izpostavljeno tujkom iz okolja. Imunski sistem mora biti zato ves čas »na preži«. Hkrati je velik del funkcije imunskega sistema namenjen nadzoru našega odnosa s črevesno mikrobioto. Zato je kar 80 % imunskega sistema ravno v črevesju. 

Črevesna mikrobiota igra ključno vlogo pri izobraževanju, razvoju in funkciji imunskega sistema ter s tem poglavitno prispeva k ravnovesju telesa.

Že sama zgradba črevesja preprečuje preprost vhod v notranjost telesa. Patogenom namreč pot zapira »črevesna pregrada«, ki je sestavljena iz treh slojev:

• sloja črevesne mikrobiote,
• sloja črevesnih epitelijskih celic, zaščitenega s plastjo sluzi,
• imunskega sistema sluznice. 

Črevesne bakterije so prva obrambna linija

Črevesna mikrobiota ima pri oblikovanju prve obrambne linije več vlog. V prvi vrsti koristna črevesna mikrobiota z naselitvijo črevesja omejuje neposreden dostop patogenom do črevesnih celic in njihov vstop v krvni obtok.

Kako? Koristne in škodljive bakterije tekmujejo med seboj za prostor in hranila, prav tako bakterije proizvajajo toksične molekule in s tem onemogočijo naselitev patogenom. Temu mehanizmu zaščite črevesja z neposrednim tekmovanjem mikroorganizmov za hranila in prostor pravimo kolonizacijska rezistenca. 

Druga naloga zdrave črevesne mikrobiote je usmerjena v krepitev in vzdrževanje pregradne imunosti, s čimer omeji prehod mikrobov ter vnetje in poškodbe tkiv. Poleg tega si s tem zagotavlja lastno varnost, saj brez trdne pregrade imunski sistem lahko uničujoče deluje tudi na koristno mikrobioto, kot se to zgodi pri vnetni črevesni bolezni.

Da se to ne bi zgodilo, je osrednja strategija zmanjševanje stika med mikroorganizmi in površino črevesnih celic. To se doseže s kombinacijo delovanja črevesnih epitelijskih celic, ki proizvajajo protimikrobne snovi in sluz, ki omejuje stik med črevesno mikrobioto in črevesnim tkivom, ter delovanja »lokalnih« imunskih celic in tvorbe protiteles IgA. Te celice in protitelesa hitro odstranijo mikroorganizme, ki so prodrli skozi črevesno steno. S tem sta črevesna mikrobiota in imunski sistem ločena, toda še vedno povezana. 

Pri tem, da črevesne celice proizvedejo dovolj sluzi, pa igrajo pomembno vlogo kratkoverižne maščobne kisline, ki jih proizvajajo črevesne bakterije med fermentacijo ogljikovih hidratov iz zaužite hrane. 

Kratkoverižne maščobne kisline omogočajo ohranjanje tesnih stikov med črevesnimi celicami in ustvarjajo kislo okolje, ki je neugodno za patogene bakterije. Črevesna mikrobiota tudi posredno vpliva na nastajanje protimikrobnih snovi in sluzi v črevesnih epitelijskih celicah, uravnavajo vnetne mehanizme in spodbudijo regeneracijo črevesnih celic. Vse to je pomembno za vzdrževanje močne črevesne pregrade, zato se vsaka sprememba v mikrobni sestavi pozna tudi na debelini sluznice in integriteti tesnih stikov med črevesnimi celicami. 

Ohranjanje ravnovesja med črevesno mikrobioto in gostiteljevim imunskim sistemom je neprekinjen proces. Neugodno okolje v črevesju in porušena sestava črevesne mikrobiote pripeljeta do povečane prepustnosti črevesja ter večjega prehoda mikroorganizmov in lipopolisaharidov (endotoksinov) v kri, kar aktivira imunske odzive in vnetne procese. 

Črevesna mikrobiota kot učitelj imunskega sistema

Ste se kdaj vprašali, kako imunski sistem prepozna, katere so škodljive bakterije in katere mora pustiti pri miru? 

Po rojstvu se imunski sistem razvija hkrati s črevesno mikrobioto. Prva in izredno pomembna interakcija med črevesno mikrobioto in imunskim sistemom se zgodi ob našem rojstvu. Do rojstva naj bi bil gastrointestinalni trakt zarodka sterilen (čeprav v zadnjem času ugotavljajo, da to ni čisto res), prva kolonizacija pa se zgodi ob prehodu dojenčka iz porodnega kanala. 

V tem času je imunski sistem dojenčka še nedozorel, zato so dojenčki tudi dovzetnejši za okužbo, vendar jim na drugi strani to omogoča, da vzpostavitev mikrobiote poteka brez vnetnih procesov. Črevesna mikrobiota pošilja signale, ki spodbudijo normalen razvoj in dozorevanje imunskega sistema črevesne sluznice. Tako učinkovito reguliran imunski sistem sluznice preprečuje vdor patogenov in zagotavlja imunsko toleranco za koristne mikroorganizme. 

Črevesna mikrobiota vpliva na delovanje celotnega imunskega sistema

Pomembna vloga imunskega sistema je tudi, da omogoča komunikacijo med oddaljenimi telesnimi sistemi (npr. os črevesje–pljuča). Komunikacija med črevesjem in drugimi organi (npr. pljuči) poteka prek limfnega in krvnega obtoka. Črevesna mikrobiota tako ne vpliva le na lokalni imunski sistem, pač pa prispeva tudi k imunskim odzivom na oddaljenih mestih. 

Učinki črevesne mikrobiote in njenih presnovkov vplivajo tudi na imunski odziv drugih sluznic, npr. sluznice pljuč. Kako se to zgodi, še ni natančno znano, toda kot kaže, topni presnovki črevesne mikrobiote prehajajo v krvni obtok, imunske celice na oddaljenih mestih pa jih prepoznavajo in se ustrezno odzivajo. Na primer, mikrobiota gastrointestinalnega trakta vpliva na diferenciacijo T-celic imunskega sistema v celice Th1, Th2, Th17 in T pomagalke.

Povezava med telesnimi sistemi pa je dvosmerna, zato lahko tudi pljuča z migracijo imunskih celic in vnetnih molekul vplivajo na delovanje črevesja.

Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da črevesna mikrobiota sintetizira nekatere vitamine in da črevesje uravnava absorpcijo hranil. Lahko se odlično prehranjujemo in uživamo najrazličnejše prehranska dopolnila, vendar če naše črevesje ne deluje tako, kot bi moralo, je tudi absorpcija hranil zmanjšana. 

Kako okrepiti imunski sistem

Spoznali smo, da sta imunski sistem in mikrobiota tesno povezana. Smiselno je, da se zato na tem mestu vprašamo, kaj najbolj vpliva na sestavo črevesne mikrobiote, saj bomo tako okrepili tudi imunski sistem. Kaj ju povezuje?

Odgovor na to vprašanje je prehrana. Tako imunski sistem kot črevesna mikrobiota sta zelo občutljiva za prehransko stanje gostitelja. Na sestavo in raznolikost črevesne mikrobiote močno vplivata posameznikova prehrana in življenjski slog, črevesna mikrobiota pa nato s simbiotskim odnosom nadzoruje imunski sistem. 

Prehrana je ključni modulator imunskega sistema in črevesne mikrobiote

Veliko je hranil, ki vplivajo na imunski sistem. Osnova za dober imunski sistem so:

• beljakovine, 
• vitamini D, C, E in drugi antioksidanti, 
• med minerali cink in selen,
• ter omega-3-maščobne kisline. 

Vsa ta hranila imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju integritete fizičnih pregrad (sluznic in kože), hitrosti premikanja imunskih celic po telesu, tvorbi protiteles, prepoznavanju škodljivih tujkov in odzivanju nanje ter imajo antioksidativne in protimikrobne lastnosti. Vsako pomanjkanje ključnih hranil poslabša delovanje imunskega sistema in zmanjša našo odpornost. 
Nikakor pa ne smemo pozabiti na prehranske vlaknine, ki so glavno gorivo koristnih črevesnih bakterij in so nujno potrebne za nastanek kratkoverižnih maščobnih kislin. Kako pomemben vpliv imajo te na naš imunski sistem, pa smo spoznali že v predhodnih vrsticah. 

Recept za učinkovit imunski sistem?

1. Zmanjšajte uživanje zelo predelane hrane in živil, na katera ste alergični ali občutljivi, saj obremenjujejo imunski sistem, zato ta ni optimalno pripravljen za boj z zunanjimi napadalci. 
2. Dnevno vnašajte enkrat nenasičene (npr. oljčno olje in avokado) in večkrat nenasičene maščobne kisline (npr. ribe in semena). 
3. Poskrbite za zadosten vnos beljakovin iz kakovostnih živalskih in rastlinskih virov. Beljakovine so gradnik vsake celice našega telesa in tako tudi gradnik imunskih celic, vseh encimov, ki so potrebni za procese, pa tudi citokinov – signalnih molekul, ki sodelujejo pri imunskem odzivu. 
4. Uživajte vlaknine in probiotična živila, s čimer lahko izboljšate sestavo črevesne mikrobiote in povečate proizvodnjo kratkoverižnih maščobnih kislin, kar je odličen način krepitve imunskega sistema prek črevesne mikrobiote.
5. Poskrbite, da dnevno zaužijete vsaj štiri različne barve sadja in zelenjave ter s tem zagotovite dovoljšen vnos antioksidantov. 
6. Seveda pa prehrana ni edina način, da podprete svoj imunski sistem. Poskrbite še za spalno higieno, bodite športno aktivni in uravnavajte dnevni stres s sprostitvenimi tehnikami (npr. meditacijo, dihalnimi tehnikami, jogo). 

Kako Donat pomaga okrepiti imunski sistem 

Naravna mineralna voda Donat s svojo unikatno mineralno sestavo klinično dokazano pomaga pri uravnavanju prebave in boljšem počutju. S pol litra Donata dnevno boste izboljšali prebavo na popolnoma naraven način in omogočili telesu, da lahko absorbira potrebna hranila, ki jih dobimo z zdravo prehrano in so pomembna za krepitev imunskega sistema. Donat po programu za podporo prebavnemu sistemu lahko pijete stalno in dolgoročno: 

Za ogled tega videa sprejmite piškotke za trženje.

REFERENCE

Belkaid Y, Hand TW. Role of the microbiota in immunity and inflammation. Cell. 2014 Mar 27;157(1):121-41. doi: 10.1016/j.cell.2014.03.011. PMID: 24679531; PMCID: PMC4056765.

Hooper LV, Littman DR, Macpherson AJ. Interactions between the microbiota and the immune system. Science. 2012 Jun 8;336(6086):1268-73. doi: 10.1126/science.1223490. Epub 2012 Jun 6. PMID: 22674334; PMCID: PMC4420145.

Iacob S, Iacob DG, Luminos LM. Intestinal Microbiota as a Host Defense Mechanism to Infectious Threats. Front Microbiol. 2019 Jan 23;9:3328. doi: 10.3389/fmicb.2018.03328. PMID: 30761120; PMCID: PMC6362409. 

Lo BC, Chen GY, Núñez G, Caruso R. Gut microbiota and systemic immunity in health and disease. Int Immunol. 2021 Mar 31;33(4):197-209. doi: 10.1093/intimm/dxaa079. PMID: 33367688; PMCID: PMC8011437.

Yoo, Ji Youn, Maureen Groer, Samia Valeria Ozorio Dutra, Anujit Sarkar, and Daniel Ian McSkimming. 2020. “Gut Microbiota and Immune System Interactions” Microorganisms 8, no. 10: 1587. https://doi.org/10.3390/microorganisms8101587

Iddir, Mohammed, Alex Brito, Giulia Dingeo, Sofia Sosa Fernandez Del Campo, Hanen Samouda, Michael R. La Frano, and Torsten Bohn. 2020. “Strengthening the Immune

System and Reducing Inflammation and Oxidative Stress through Diet and Nutrition: Considerations during the COVID-19 Crisis” Nutrients 12, no. 6: 1562. https://doi.org/10.3390/nu12061562